Državni zbor je s 56 glasovi za in tremi glasovi proti sklenil, da je predlog zakona o vajeništvu primeren za drugo obravnavo. Zakon so podprli koalicijski poslanci, poslanci NSi in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanca manjšin. Vzdržali so se v SDS, medtem ko so v ZL glasovali proti.

A pojdimo po vrsti. Kaj moramo o zakonu vedeti mi?

Zakaj je ta zakon sploh potreben?

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič meni, da sistem vajeništva ni pomemben zgolj zato, ker bo poklicno izobraževanje mladih približal potrebam delodajalcev, ampak tudi, ker prinaša nove možnosti za zaposlovanje mladih.

Ali bodo vajenci zakonsko zaščiteni?

Pomembno se ji zdi, da bo vajencu pri delodajalcu zagotovljeno socialno varstvo, da mu bo pripadala nagrada in da ta ne bo vplivala na pravico do socialnih transferjev družine.

Kdaj naj bi zakon sploh stopil v veljavo?

Vajeništvo bodo po besedah ministrice začeli uvajati postopoma že v naslednjem šolskem letu, pri čemer v prvih treh letih pričakuje do 200 vajencev na generacijo.

Bomo dobili še eno obliko prekarnega dela?

Izrazito odklonilen odnos do zakona imajo v ZL. Po besedah Mihe Kordiša je težava v tem, da zakon ne zasleduje ciljev mladih, ampak cilje delodajalcev, ki jih subvencionira. Zelo hitro se bo po mnenju Kordiša tudi zgodilo, da bodo delodajalci vajeniški sistem izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile. "Lahko se zgodi, da bomo dobili le še en derivat prekarne oblike," je opozoril.

Za odziv na te strahove smo prosili pristojno ministrstvo. Za Cekin.si so razložili, da predlagani zakon o vajeništvu dijakom-vajencem zagotavlja varnost ter kakovostno delovno in učno okolje. "Vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ni obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Za vajenca, ki se bo praktično usposabljal z delom pri delodajalcu, bo zagotovljeno delovno-pravno varstvo v skladu z delovno pravnimi predpisi," so še zapisali.

S predlaganim zakonom se povečuje obseg praktičnega izobraževanja pri delodajalcih, kar bo dolgoročno vplivalo na lažje in hitrejše zaposlovanje mladih po končanem srednješolskem izobraževanju. Poleg tega bodo, kot je predvideno v predlaganem zakonu, delodajalci zavezani k izplačevanju vajeniških nagrad, stroškov za prevoz in prehrano, kar je pomemben korak v smer preprečevanja prekarnega dela dijakov, so nam še povedali.

Mladoletni vajenci bodo zaščiteni enako, kot to velja za mladoletne delavce po delovno-pravni zakonodaji. Vsak vajenec bo lahko brez obrazložitve kadarkoli odstopil od pogodbe o vajeništvu, če bo delodajalec kršil pogodbene in zakonske obveznosti, pravijo.

Edini namen sofinanciranja dela stroškov izvajanja vajeništva delodajalcem je spodbuditev delodajalcev v obdobju do leta 2022, da bi se v čim večjem številu odločali za verifikacijo vajeniških učnih mest, so nam še sporočili.

Kdo bo bedel nad izvajanjem zakona in raziskoval morebitne nepravilnosti?

Zakon določa, da bo za spremljanje izvajanja vajeništva pristojna posebna komisija.

Glede prepovedi nadlegovanja in trpinčenja na vajeniškem učnem mestu, prepovedi diskriminacije in varovanja dostojanstva pri praktičnem usposabljanju z delom se uporabljajo določbe zakona, ki ureja delovna razmerja. Enako velja glede odškodninske odgovornosti vajenca.

Nadzor nad izvrševanjem določb Zakona o vajeništvu je v pristojnosti inšpektorata, pristojnega za delo, in inšpektorata, pristojnega za izobraževanje (46. člen predloga Zakona o vajeništvu).

Varstvo pravic vajenca ureja 47. člen predloga Zakona o vajeništvu. Kot določa omenjeni člen, lahko vajenec zahtevo za izpolnitev obveznosti oziroma odpravo kršitev s strani delodajalca odstopi pristojni zbornici, ki nato posreduje v sporu. Pri pogovoru med vajencem in delodajalcem je lahko na željo vajenca prisoten tudi predstavnik sindikata. Vajenec lahko od zbornice tudi zahteva, da imenuje komisijo (ki jo sestavljajo predstavnik delodajalca, predstavnik pristojne zbornice, predstavnik šole in predstavnik sindikata), ki odloči o sporu med vajencem in delodajalcem. V primeru, da se z odločitvijo komisije ne strinja, ima vajenec možnost zahtevati sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem.

Vajenec se sicer lahko kadarkoli v času trajanja pogodbe o vajeništvu zaradi neizpolnjevanja pogodbenih in zakonskih obveznosti s strani delodajalca obrne na inšpekcijski organ, so za Cekin.si še razložili na ministrstvu.