Razmere so se sicer v zadnjih letih nekoliko izboljšale, kar je poleg zakonodaje in preverjanj po njihovi oceni tudi posledica pomanjkanja kadrov na trgu dela in prilagoditve ponudbe delodajalcev. "Vpogled v podatke o prostih delovnih mestih, ki so jih sporočili delodajalci v letu 2021, pokažejo, da je bilo 68,5 odstotka prostih delovnih mest namenjenih zaposlitvi za določen čas. Pred petimi leti (2017) je bil delež opazno višji, in sicer 75,9 odstotka," so izpostavili.

Obenem na Zavodu zaznavajo, da so ponudbe zaposlitve za določen čas pogostejše na delovnih mestih z zahtevano nižjo ravnjo izobrazbe in da so prav tako razlike med posameznimi dejavnostmi. Sektorji, kjer so ponudbe večinoma za nedoločen čas, so informatika, komunikacije, finance, zavarovalništvo, javna uprava, obramba, socialna varnost in zdravstvo. Ponudbe za določen čas so najpogostejše pri delodajalcih iz dejavnosti izobraževanja, oskrbe z vodo, ravnanja z odplakami in odpadki, saniranja okolja, kmetijstva in lova, gozdarstva, ribištva, gradbeništva, poslovanja z nepremičninami in predelovanja.

V zaposlitvenem oglasu ni treba navajati razloga za ponujanje zaposlitve za določen čas

Objava prostega dela mora med drugim vsebovati pogoje za opravljanje dela in rok za prijavo, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, medtem ko v zaposlitvenem oglasu ni treba navesti razloga, zakaj je ponujena zaposlitev za določen čas.

Delodajalci torej navedejo, da ponujajo zaposlitev bodisi za nedoločen bodisi za določen čas, a razloga jim ni treba navajati (razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas je obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, ne pa tudi objave prostega delovnega mesta). Vseeno je v nekaterih objavah prostih delovnih mest razviden tudi razlog, recimo, da gre na primer za projektno delo ali nadomeščanje odsotnega delavca, ugotavljajo na Zavodu za zaposlovanje.

V objavi prostega delovnega mesta pri Zavodu morajo delodajalci obvezno navesti trajanje zaposlitve za določen čas. Lahko je zapisano v različnih oblikah, kajti tudi razlogi so različni: na primer zaposlitev za "določen čas 12 mesecev", "določen čas do 31. decembra 2022", "določen čas do vrnitve odsotnega uslužbenca".

Izjema ni poskusna doba

Zaposlitev za določen čas je v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih izjema od pravila, poudarjajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pogodba o zaposlitvi se torej mora načeloma sklepati za nedoločen čas, pri čemer pa so predvidene dovoljene izjeme.

Dopustni razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas so denimo: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas, nadomeščanje začasno odsotnega delavca, začasno povečan obseg dela, zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva z delovnim dovoljenjem in/ali za sezonsko delo. Začasno se lahko zaposli poslovodno osebo ali prokurista, vodilnega ali sezonskega delavca, delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo oziroma zaradi izobraževanja.

Tovrstna zaposlitev je dopustna ob delu v prilagoditvenem obdobju za priznanje kvalifikacij, ob javnih delih, ob projektnem delu, ob uvajanju novih programov, novih tehnologij ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav ali zaradi usposabljanja delavcev ob predaji dela. Začasno so lahko zaposleni tudi voljeni in imenovani funkcionarji oziroma drugi, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah, ter morebitni drugi, če tako določa kolektivna pogodba.

Na ministrstvu so izpostavili nekaj sodnih praks v zvezi z zaposlitvami za določen čas. "Poslovni oziroma ekonomski riziko poslovanja, vezanost zgolj na enega poslovnega partnerja, odvisnost od virov financiranja niso utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas," so poudarili. V naštetih primerih gre namreč za poslovno tveganje, s katerim mora računati vsak delodajalec, in "če se potrebe po delu pozneje spremenijo, tako da se zmanjša obseg dela, je lahko razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga." Utemeljen razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni poskusno delo. Če zaposleni ni uspešno prestal poskusnega dela, mu lahko delodajalec prav tako zato odpove pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Razlog zaposlitve za določen čas mora biti naveden v pogodbi

Načeloma se torej pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas; bistvo sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je, da je ob njeni sklenitvi podan zakoniti razlog, zaradi katerega se pri delodajalcu pokaže začasna potreba po zaposlenemu. Delodajalec mora razlog navesti v pogodbi o zaposlitvi za določen čas in zakonitost pogodbe je vezana na zakonitost razloga, navedenega v pogodbi.

Obveznost zapisa razloga sicer velja šele od leta 2013, ko so z zakonsko novelo uvedli določbo, s katero so želeli preprečiti nezakonito zaposlovanje za določen čas brez utemeljenega razloga in omogočiti jasnejše možnosti izvajanja inšpekcijskega nadzora pri zaposlovanju za določen čas, so razložili na ministrstvu.

Zakon o delovnih razmerjih tudi časovno omejuje sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas, ko določa, da se pogodbo o zaposlitvi sklene za omejen čas, potreben, da se opravi delo. Določena je absolutna časovna omejitev, po kateri delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v izjemnih primerih, naštetih v zakonu.

Med posebnostmi je recimo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi projektnega dela, ki se lahko sklene za daljše obdobje od dveh let, če projekt traja več kot dve leti in če se pogodba o zaposlitvi sklene za ves čas trajanja projekta. Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsta dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas, in trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi.

Zaposleni za določen čas ima v času zaposlitve tudi možnost uveljavljati spremembo pogodbe v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, če meni, da mu vendarle pripada zaposlitev za nedoločen čas. Pravico ima pisno zahtevati izročitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in lahko zahteva sodno varstvo pred sodiščem, če delodajalec po vročeni pisni zahtevi ne izpolni obveznosti iz delovnega razmerja ali odpravi kršitve.

Kdaj ob zaposlitvi za določen čas pripada odpravnina?

Pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha praviloma veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma po opravljenem delu ali s prenehanjem razloga za sklenitev. Lahko preneha veljati tudi prej, če se zaposleni in delodajalec sporazumeta ali če nastopijo drugi zakonsko dovoljeni razlogi in tedaj zaposlenemu pripada odpravnina. Pravica pa mu ne pripada ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če gre za nadomeščanje začasno odsotnega, za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter za opravljanje javnih del oziroma ob vključitvi v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.

Če zaposleni po prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu nadaljuje nepretrgoma z delom na podlagi sklenjene druge pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se odpravnina izplača za ves čas zaposlitve za določen čas ob prenehanju zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas pri delodajalcu. Delavec pa nima pravice do odpravnine v primeru, če z delodajalcem v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali če z delodajalcem ne sklene ponujene pogodbe za nedoločen čas.

Nepravilnosti odkriva Inšpektorat za delo

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je torej atipična pogodba o zaposlitvi, ki se lahko zakonito sklene, če obstaja zakonit razlog (tudi za agencijske delavce). Na ministrstvu izpostavljajo, da gre ob začasni zaposlitvi delavca za začasne potrebe po opravljanju dela pri delodajalcu, zato je ob njeni sklenitvi lahko edino utemeljeno pričakovanje le, da bo takrat delovno razmerje prenehalo. Zato delodajalcu ni potrebno posebej opozarjati zaposlenega na datum prenehanja. Lahko pa se seveda delavec in delodajalec dogovorita, da bosta sklenila novo pogodbo o zaposlitvi, pri čemer lahko sklenitev nove pogodbe predlaga kateri koli, in nova pogodba velja ob upoštevanju zakonodaje in z obojestranskim pristankom.

Zaposleni za določen čas ima tudi enake pravice in obveznosti iz delovnega razmerja kot zaposleni za nedoločen čas. Tako ima pravico do odsotnosti z dela in nadomestila plače ob denimo sorazmernem dopustu, pripada mu tudi sorazmerni del regresa za letni dopust. Ključna razlika je – kot že zgoraj izpostavljeno - v prenehanju pogodbe. Pogodba o zaposlitvi za določen čas bo namreč praviloma prenehala s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena. Prav tako ni nobenega posebnega pravnega varstva pred prenehanjem, kot sta na primer invalidnost in odsotnost z dela zaradi bolezni ali starševstvo.

Na Zavodu za zaposlovanje sicer ne prejmejo veliko vprašanj glede sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas s strani iskalcev zaposlitve. "Pogosteje se na nas obrnejo v primeru drugih ponudb, ki ne predstavljajo ponudbe zaposlitve: na primer ponudbe dela preko pogodb civilnega prava (predvsem podjemne pogodbe), ali pa celo ponudbe zaposlitve/dela na črno (ponudba dela v "preizkusnem obdobju brez sklenitve pogodbe"). Prav tako se občasno na nas obrnejo zaposleni, ki so v podpis prejeli že več zaporednih pogodb za določen čas," so opisali.

V primeru nepravilnosti svetujejo, naj se zaposleni za pomoč obrnejo na sindikat ali na Inšpektorat za delo. Na Inšpektoratu so sicer v letu 2021 ob preverjanju zaposlovanja ugotovili največ evidentiranih kršitev pri sklepanju in trajanju pogodb o zaposlitvi za določen čas. Skupaj so odkrili 201 kršitev in največ se jih je torej nanašalo na razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sledila je prepoved veriženja pogodb (39 kršitev), ko je delodajalec sklenil eno ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja je bil daljši kot dve leti.