Ukrepi Nacionalnega programa za mladino 2013–2022 so raznoliki, kar omogoča izboljšanje življenjskih situacij posameznikov, ki se nahajajo v različnih obdobjih mladosti. Ukrepi na področju zaposlovanja so neposredni. 

Največ za ukrepe na področju štipendiranja

Na področju izobraževanja programi izpostavljajo povečanje kakovosti izobraževanja in deleža mladih, ki končajo izobraževanje. Vzpostavljajo tudi vseživljenjsko karierno orientacijo. Prizadevajo si za beleženje neformalnih izkušenj, želijo si tudi več študijskih mobilnosti ter okrepiti instrumente za vračanje mladih v Slovenijo.

Vlada ugotavlja, da je bilo "na področju izobraževanja v minulem letu izvedenih mnogo ukrepov za mlade, z uveljavitvijo zakona o vajeništvu pa je bil storjen tudi pomemben napredek na sistemskem področju."

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za STA pojasnili, da so lani aktivno pristopili k odpravi varčevalnih ukrepov. Z letošnjim letom je peti dohodkovni razred dobil pravico do pridobitve državne štipendije, dvignila se je tudi meja dohodkov za ugotavljanje upravičenosti do letnih pravic iz javnih sredstev. Ocenjujejo, da to pomeni okvirno 8500 štipendistov več, ki bodo v letu 2019 upravičeni do državne štipendije, to pa okvirno pomeni okoli devet milijonov evrov finančnih sredstev več. Dodatnih ukrepov glede razširitve kroga upravičencev trenutno ne predvidevajo. Lani je bilo za štipendije porabljenih več kot 83 milijonov evrov, štipendijo je prejemalo več kot 60.000 mladih.

Z ukrepi za zaposlovanje predvsem olajšati mladim vstop na trg dela

Država med prednostnimi področji prepoznava tudi zaposlovanje mladih, z ukrepi želi predvsem olajšati mladim začetek delovne kariere. Z ukrepi vzpodbuja tudi podjetništvo, želi povezovati izobraževalni sistem s potrebami trga dela. Med pomembnejšimi ukrepi je tudi zmanjševanje razširjenosti manj ugodnih oblik zaposlovanja med mladimi ter odprava diskriminacije zaradi materinstva in starševstva ter omogočanje lažjega usklajevanja poklicnega ter zasebnega in družinskega življenja. "Stanje na področju zaposlovanja mladih se je izboljšalo, zato ocenjujemo, da so bile aktivnosti na tem področju pozitivne," ocenjuje ministrstvo za izobraževanje.

"Kljub ugodnejši situaciji mladih na trgu dela ostajajo mladi, predvsem zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj, še vedno ranljiva skupina na trgu dela in so zato ena izmed prednostnih ciljnih skupin programov aktivne politike zaposlovanja," pa so pojasnili na ministrstvu za delo. Po njihovih podatkih so mladi najpogostejši uporabniki ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Med letoma 2014 in 2018 je približno 30 odstotkov vseh, ki so vključeni v programe aktivne politike zaposlovanja, mlajših od 30 let.

Na tem področju je najobsežnejši ukrep trajno zaposlovanje mladih, ki nudi subvencijo ob zaposlitvi mlade brezposelne osebe, stare do vključno 29 let, za nedoločen čas. V letu 2018 je bilo za ta program namenjenih pet milijonov evrov, s pomočjo te subvencije pa se je zaposlilo 2385 mladih.

"Na področju zaposlovanja se bomo še naprej trudili z različnimi ukrepi čim bolj olajšati prehod mladih na trg dela," so obljubili na ministrstvu za delo. Letos je za programe zaposlovanja mladih na voljo več kot 24 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov za subvencije za zaposlitev in več kot tri milijone evrov za programe usposabljanja in izobraževanja, ki povečujejo zaposljivost brezposelnih mladih.