Cekin.si
Delavec z Downovim sindromom

Kariera

Dobri delavci, ki jim je treba dati priložnost

M.M./STA
21. 03. 2019 08.18
0

Naj bo svetovni dan Downovega sindroma dan, ko lahko vsi s to genetsko posebnostjo sporočijo skupnosti, kaj lahko prispevajo.

21. marec: datum simbolno izraža genetsko posebnost tega sindroma - dodaten kromosom na 21 paru kromosomov v vsaki človeški celici. Mednarodna nevladna organizacija Down Syndrome International je za letošnjo temo izbrala geslo Nihče naj ne ostane zadaj.

V društvu Downov sindrom Slovenija ob svetovnem dnevu Downovega sindroma opozarjajo na težave pri vključevanju oseb z Downovim sindromom v skupnosti, kot so šola in družina, ter v delo. Čeprav lahko mnogo prispevajo, so pogosto pri vključevanju omejeni, vključujoča družba pa ne sme dopustiti, da kdor koli zaostane, so opozorili v društvu.

Na ta dan nevladne organizacije opozarjajo tudi s tem, da vabijo ljudi, naj kot simbol tega dne in v podporo ljudem z Downovim sindromom obujejo pisane kratke nogavice.

V društvu pozivajo, naj bo svetovni dan Downovega sindroma dan, ko lahko vsi s to genetsko posebnostjo sporočijo skupnosti, kaj lahko prispevajo. Okolje, institucije in država so jih dolžni vključevati na vseh področjih življenja, so zapisali v sporočilu.

Ugotavljajo, da se je povečala ozaveščenost javnosti o ljudeh z Downovim sindromom, njihovih posebnostih in značilnostih. Hkrati ostaja cela vrsta vprašanj odprtih. Medtem ko se težava zgodnje obravnave v zadnjem letu urejajo, se vključevanje otrok z Downovim sindromom v redne osnovne šole ne premakne z mrtvega mesta. Odprto je tudi vprašanje zaposlitve ljudi z motnjo v duševnem razvoju in zagotovitev njihove socialne varnosti. Primerno pa ni urejeno niti vprašanje skrbi zanje v obdobju staranja, opozarjajo.

V Sloveniji živi z Downovim sindromom okoli 3000 oseb

Med prvimi, ki so podprli varovance CUDV Radovljica na področju gostinstva in kulinarike, je bila ekipa kuharskega chefa Uroša Štefelina v Vili Podvin. Še ena zgodba o vključevanju oseb z motnjami v duševnem razvoju v običajna delovna okolja pa se začenja v hotelski verigi Hit Alpinea v Kranjski Gori.

V preteklosti je bilo velikokrat slišati, da varstveno-delovni centri svoje funkcije ne opravljajo dovolj dobro. Težava je v tem, da obstaja določena skupina ljudi z Downovim sindromom, ki so predobri za te centre, a preslabi za trg dela. Zato so pristojni že večkrat opozorili, da bi se moralo te posameznike opolnomočiti in pripraviti na samostojnost.

Spomnimo na primer na en primer dobre prakse, ki smo ga zasledili lani. V hotelu Astoria na Bledu so namreč lanskega maja šestim varovancem Centra za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica predali potrdila o uspešno končanem usposabljanju za pomočnika oziroma pomočnico sobarice ter slaščičarke. Varovanci so bili pri pridobivanju veščin tako uspešni, da so v času poletne turistične sezone nekatere vključili v sezonsko delo. 

Tako se je takrat 29-letna Sandra Svetina, ki ima Downov sindrom, sprva lotila usposabljanja za sobarico, nato pa so v hotelu izvedeli za njeno strast do slaščičarstva in ji dali možnost dela v slaščičarski delavnici, kjer se je zelo izkazala. 

Primeri dobre prakse

V CUDV Radovljica pravijo, da gradijo mostove, ki združujejo. S številnimi partnerji namreč že vrsto let, z nekaterimi že več kot desetletje, pišejo izjemne zgodbe sodelovanja. Trdnih in močnih mostov je že zelo veliko, na svoji spletni strani pa so predstavili štiri iz različnih dejavnosti, v katere se vključujejo njihovi uporabniki. Gre za podjetja: Emma, Vila Podvin, Dominvest in za že omenjeni Hotel Astoria. 

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

Komentarji (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 861