Ker se tudi v Sloveniji delodajalci spopadajo s pomanjkanjem (ustrezne) delovne sile, je država po letih omejitev vrata bolj na široko odprla tujcem. Največ jih še vedno prihaja z območja nekdanje Jugoslavije.

Vsi pa se še vedno živo spomnimo žalostnih zgodb, ki so pred leti prišle v javnost – izkoriščanje, kršitve, neplačevanje ... Takrat je bilo najhuje v gradbeništvu, kako pa je zdaj?

Celovite statistike o kršitvah ni, izkoriščanje pa naj bi bilo še vedno intenzivno. Najhuje naj bi bilo še vedno v gradbeništvu.

Država se je odločila, da znova na široko odpre vrata tujim delavcem, a je ob tem sprejela več ukrepov, da se žalostne zgodbe o izkoriščanju ne bi več ponovile. 

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev tako predvideva več pogojev, ki jih mora delodajalec izpolniti, da lahko zaposli tujca. Med drugim poteka preverjanje, ali je v stečaju oz. v postopku likvidacije, ali izplačuje plače in prispevke, ali ima davčni dolg, ali aktivno posluje, ali ima podjetje ustrezno registrirano, ali ima ustrezno sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ali prostega delovnega mesta ne more zapolniti domači kandidat.

Delodajalce, ki kršijo delovno zakonodajo, lahko doleti prepoved zaposlovanja državljanov tretjih držav za obdobje od enega do dveh let.

Ne glede na preventivne mehanizme pa je težko preprečiti "izjemne primere, ko se posameznik zavestno odloči, da bo naklepno kršil delovno in ostalo zakonodajo, ki lahko meji že tudi na kršenje temeljnih človekovih pravic", so izpostavili na ministrstvu za delo.

Ujetost v prisilno delo

Več podatkov o vrstah kršitev temeljnih delavskih pravic, ki pripadajo tudi migrantom, imajo v Delavski svetovalnici, kjer ugotavljajo, da je izkoriščanje zelo intenzivno. Večina težav je po njihovih izkušnjah povezanih z (neiz)plačilom za delo, prispevkov za socialno varnost, nadomestila za čas bolniške odsotnosti in/ali prekomernega nadurnega dela, z razporeditvijo delovnega časa, siljenjem v za delavca škodljive načine prenehanja delovnega razmerja, odjavo delavcev iz socialnih zavarovanj za nazaj, neprijavo poškodbe pri delu ter psihičnim nasiljem.

Tako kot na inšpektoratu ugotavljajo, da je najhuje v gradbeništvu, nanje pa se pogosto obračajo tudi vozniki v mednarodnem transportu, čistilke.

Pri tem posebej izpostavljajo izkoriščanje tujih delavcev, ki lahko v Sloveniji delajo le na podlagi delovnega dovoljenja, ki ga zanje pridobi delodajalec. To še zlasti velja za državljane BiH (in kmalu za državljane Srbije), ki so po meddržavnem sporazumu prvo leto vezani na delodajalca. Če ne želijo izgubiti delovnega dovoljenja, v tem letu ne morejo zamenjati delodajalca in se zato "pogosto ujamejo v prisilno delo", je poudaril vodja svetovalnice Goran Lukič.

Ta državi priporoča: "Sprva naj se povečata dnevna operativnost in medsebojna povezanost nadzornih organov, ki naj z večjimi usmerjenimi ali povezanimi, nenapovedanimi akcijami ter konkretnimi sankcijami dajo jasen znak delodajalcem, da kršenje zakonodaje za sabo potegne konkretne reakcije pravne države," je pozval Lukič.