Mednarodna organizacija za delo (ILO) je opozorila, da se je v času pandemije drastično povečalo delo od doma. Leta 2019 je tako delalo okoli 260 milijonov ljudi po svetu, kar je bilo 7,9 odstotka globalne delovne sile. Za leto 2020 številk še ni, a je že jasno, da bodo te občutno višje kot v 2019, poroča omenjena organizacija.

V Evropi so imele leta 2019 največji delež delavcev od doma Velika Britanija, Nizozemska, Finska in Avstrija. Slovenija se je uvrščala med države z od pet- do 10-odstotnim deležem.

Zaznali so tudi negativne plati

Porast dela od doma je izpostavil tudi številne negativne vidike take oblike dela. Tako denimo za delavce, ki od doma delajo za industrijo, kot so šivilje ali sestavljalci elektronskih izdelkov, ILO priporoča povečanje pravne zaščite, izboljšanje spoštovanja zakonodaje in osveščanje delavcev o njihovih pravicah. Ključne so pisne pogodbe ter določanje poštene cene za kos.

V revnejših državah je tako delo pogosto povezano tudi z otroškim delom. ILO se zavzema za ukrepe, ki bi to možnost zmanjšali, denimo finančna podpora družinam, ki svoje otroke pošljejo v šolo.

Kaj je treba nujno zagotoviti delavcem, ki delajo od doma?

Pri zaposlenih, ki opravljajo delo na daljavo, je nujno tudi zagotoviti enako obravnavo glede na delavce, ki delajo v prostorih podjetja. ILO opozarja na nevarnost družbene izolacije in podjetja poziva k sprejetju ukrepov, ki zmanjšujejo psihosocialna tveganja. Nujna je uveljavitev pravice do odklopa, ki zagotavlja razmejitev med delovnim in prostim časom.

Vsi zaposleni, tudi tisti, ki delajo od doma, bi morali imeti zagotovljene osnovne socialne pravice in dostop do izobraževanj, ki lahko izboljšajo njihovo produktivnost, zaposlitvene možnosti in zaslužek. Prav tako je ob delu od doma ključen kakovosten sistem otroškega varstva, ki lahko poveča produktivnost, izboljša ravnovesje med delom in družinskim življenjem ter pomaga prekiniti krog revščine.

ILO ob tem izpostavlja pomembno vlogo različnih deležnikov pri urejanju dela od doma. Delovni inšpektorji potrebujejo specifično znanje na tem področju. Vlade morajo zagotoviti zaščito pravic vseh delavcev v sodelovanju z delodajalskimi in delojemalskimi organizacijami ter združenji.

Pomembno vlogo ILO pripisuje tudi sindikatom in drugim predstavnikom delavcev. Ti morajo delavce osveščati in jih spodbujati k sodelovanju v skupnih prizadevanjih. Nenazadnje pa lahko tudi vodilna podjetja v dobavni verigi prispevajo svoj del z implementacijo iniciativ za izboljšanje delovnih pogojev delavcev od doma.