Številna podjetja in strokovnjaki iščejo čudežno formulo, ki bo iz kolektiva ali ekipe pričarala najuspešnejši tim. Zakaj so nekateri posamezniki ali kolektivi uspešnejši od drugih? Kaj je skrivnost dobrega in uspešnega kolektiva?

Velikan Google je s projektom Aristotle kar dve leti iskal odgovor na to vprašanje. V tem času so njihovi raziskovalci spremljali in preučevali ravnanje 180 skupin znotraj Googla, opravili so več kot 200 razgovorov in analizirali številne poteze posameznikov. Upali so, da bi odkrili idealno kombinacijo osebnostnih lastnosti, ki bi nato sestavile uspešen tim. 

A na koncu so ugotovili, da gre za kulturo in norme, ki prevladujejo v tej pomanjšani različici družbe. 

Osnove so: 

- zanesljivost: vseh članov ekipe, ki poskrbijo, da so naloge opravljene - pravočasno in kakovostno

- struktura in jasnost: cilji in vizije so jasne, v skupini pa so naloge jasno določene za vsakega člana posebej

- smisel: člani kolektiva vidijo smisel v svojih nalogah in delu

- vpliv: skupina verjame, da s svojim delom pozitivno vpliva na družbo in svet

- psihološka varnost: delavno okolje mora biti varno, kar pomeni, da člani kolektiva lahko neobremenjeno predlagajo in delujejo. Če so ves čas pod drobnogledom in tarče kritik, se bodo zaprli in ne bodo sodelovali. 

Drugi strokovnjaki poudarjajo tudi, da mora biti vodja miren in v takem stanju voditi ekipo skozi nalogo. Torej mirno in osredotočeno, s taktiko, da iz vsakega igralca izvabi tisto, v čemer je najboljši. Prav tako je vodja tisti, ki odločilno vpliva na stanje kolektivnega duha in vzdušja v ekipi. 

Kaj se lahko naučimo od slovenske reprezentance?

In če pogledamo slovensko reprezentanco, ki je zmagovalka evropskega prvenstva v košarki, lahko vse te opise vidimo tudi pri njej. Vsi člani reprezentance delujejo izredno spoštljivo do svojih kolegov, vidno se podpirajo in bodrijo. Tudi ob storjenih napakah delujejo pomirjajoče. Najhuje je, če nekomu, ki je storil napako, še dodatno vnašamo nemir in ga kritiziramo – najverjetneje bo oseba, ki si že sama očita storjeno napako, tako zmrznila in v ključnih trenutkih popolnoma odpovedala. 

Prav tako je ključno vodenje: ne ukazovanje, temveč mirno vodenje ljudi k zadanemu cilju. Z mirnostjo vodja (ali več njih) kaže, da ve, kaj počne in da zaupa članom ekipe. 

Zanimiv je tudi naslednji trenutek: če odmislimo Dragićevo "akrobacijo" in se osredotočimo na gibanje njegovih kolegov – poglejte držo njihovih teles in njihov odziv. Takojšnji odziv na njegov padec, iz drže je vidno, da kažejo skrb, nudijo pomoč pri postavljanju na noge, sledi bodrenje, pohvale in veselje. 

Ja, res je: kolektivi v podjetjih se lahko veliko naučijo tudi iz ravnanj in obnašanj športnih ekip. Slovenska ekipa je dober primer, kako deluje usklajena in uspešna ekipa. Gre za posameznike, ki lahko z dobrim vodenjem in primernim stanjem duha dosežejo veliko.