Številne bolezni se pojavijo zaradi slabih in neprimernih pogojev, v katerih delajo zaposleni. Zato je država, da bi zmanjšala absentizem in prezentizem, uvedla ukrep promocije zdravja na delovnem mestu (PZD). 

Kaj to sploh pomeni? Da delodajalec izvaja aktivnosti in ukrepe z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev. 

Nekateri delodajalci te aktivnosti izvajajo le zato, da bi zadostili zakonske zahteve, a številni se zavedajo, da s tem vlagajo v podjetje – zdravi in zadovoljni delavci so namreč produktivnejši, manj koristijo bolniško, na koncu pa tudi podjetje pridobiva na ugledu. "Promocija zdravja na delovnem mestu je več kot le izpolnjevanje zakonskih zahtev glede varnosti in zdravja. Pomeni tudi, da delodajalci dejavno pomagajo svojim zaposlenim pri izboljšanju splošnega zdravja in dobrega počutja," pravijo pri Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu.

Programa naj bodo deležni vsi zaposleni, in sicer ne glede na njihov položaj v podjetju. 

Nekatera podjetja v tujini imajo oddelke, ki se ukvarjajo le s tem vprašanjem, saj se zavedajo, da je zdrav in zadovoljen zaposleni njihova najboljša investicija. Koliko se slovenska podjetja zavedajo pomembnosti vlaganja v zdrave in zadovoljne zaposlene, pa smo vprašali Polono Štajnar, ki se ukvarja s svetovanjem in načrtovanjem programa zdravja zaposlenih.

Odgovorila nam je, da se velika podjetja pri nas vsekakor zavedajo pomena zdravja zaposlenih, ne glede na zakonsko obveznost. Vlagajo v zdravje zaposlenih in spodbujajo ukrepe na tem področju. "Imajo dobro izdelane programe, ki pokrivajo tako področja zdravega življenjskega sloga in organizacijo dela," dodaja naša sogovornica.

A zadnja leta so bila res težka. Kriza in posledično manjši prihodki podjetij so zmanjšali ali celo ustavili finančna vlaganja v promocijo zdravja pri delu, pravi Štajnarjeva in dodaja, da so delodajalci kljub temu zakonsko zavezani k načrtovanju in promociji zdravja pri delu in zagotavljanju sredstev za izvedbo. Za neizvrševanje te obveznosti je predvidena kazen od 2000 do 40.000 evrov. 

Se sprašujete, kaj sploh imamo od tega? Veliko.

- v treh do petih letih se stroški odsotnosti z dela zaradi bolniške znižajo od 12 do 36 odstotkov

- zmanjšajo se stroški prezentizma (na delovnem mestu delajo bolni delavci)

- do 20 odstotkov večja produktivnost zaposlenih

- v treh do petih letih vsak evro, namenjen promociji zdravja na delovnem mestu, zaradi zmanjšanja bolniških odsotnosti prinese povrnjena sredstva v višini od 2,2 do 4,8 evra (nekje celo do 10 evrov)

Štajnarjeva na tem mestu razloži, da v manjših podjetjih vsaka odsotnost z dela predstavlja velik vpliv na produktivnost, organizacijo dela in posledično preobremenjenost ostalih zaposlenih. "Tovrstna podjetja bi toliko bolj morala poskrbeti za zdravje svojih zaposlenih. Praksa kaže, da so zaposleni največkrat preobremenjeni s svojim delom in jim ukvarjanje z načrtovanjem zdravja in aktivnostmi predstavlja dodatno delo in obremenitev. Zavedajo se pomena, vendar se izkaže, da nimajo časa niti znanja za izvedbo celotnega programa. V takih primerih je dobrodošla pomoč zunanjega svetovalca, ki opravi analizo stanja in predlaga ukrepe za izvedbo. Kasnejše postopke lahko zaposleni izvajajo sami," pravi naša sogovornica.

Kako odkriti težave, ki pestijo podjetje?

Potreben je sistematičen pristop in nato še analiza zbranih podatkov. Na podlagi teh lahko nato naša sogovornica opredeli ključne težave in pripravi načrt ukrepov.

"Načrtujemo programe, ki imajo ciljno usmerjene aktivnosti in ukrepe za izboljšanje zdravja in počutja zaposlenih. Vedno lahko upoštevamo že utečene svetle točke, ki jih zaposleni že izvajajo in jih pri tem spodbujamo tudi v prihodnje. Pri načrtovanju se upošteva želje, specifiko in prioritete posameznega kolektiva. Ker je vsako podjetje specifično, je cilj, da poiščemo optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in produktivnostjo zaposlenih. Vsi programi so dolgoročno ali vsaj srednjeročno usmerjeni, saj se le tako pokažejo rezultati, ki jih redno preverjamo," razloži in doda, da se nič ne bo zgodilo kar čez noč.

Pozitivne spremembe se dosegajo počasi, vendar zanesljivo. "Potrebna je le odločitev tako vodstva kot zaposlenih. Včasih je smiselno, da pričnemo z izvedbo programa v manjši skupini ali oddelku, ki je spremembam naklonjen, ter kasneje širimo dobro prakso še na ostale enote," svoje izkušnje predstavi Štajnarjeva.

In pri tem imajo ključno vlogo vodstva podjetij. "Večkrat uporabljam metaforo: "Namestite kisikovo masko prvo sebi". Ta pomaga delodajalcu razumeti, zakaj se morajo prvo oni vključiti v program zdravja zaposlenih, saj prinaša to številne koristi. Brez njihove privolitve in aktivnega vključevanja program ne bo zaživel v praksi," še opozarja.

Se vodstva sploh zavedajo za kakšne težave gre?

Zanimalo nas je, kolikokrat se ji je že zgodilo, da je neko vodstvo že vedelo, za kakšne težave gre v njihovem kolektivu? So bila njihova predvidevanja točna?

Štajnarjeva nam je odgovorila, da se vodstva velikokrat zavedajo težav v podjetju in da imamo na srečo taka podjetja, ki se zavedajo pomena sprotnega reševanja zapletov. "Veliko napora in sredstev vlagajo v reševanje organizacijskih težav in problemov na področju komunikacije. Praksa kaže, da je prav reševanje tovrstnih težav vedno najtežje rešljiv problem. Zato se nekateri, kot ukrep za izboljšanje počutja zaposlenih, raje poslužujejo najema športnih dvoran ali različnih rekreativnih aktivnosti. Vemo pa, da imajo tovrstni ukrepi le kratkotrajne učinke," opozarja ter dodaja, da sta anketa in pogovor z zaposlenimi obvezna elementa analize, šele nato pa začne pripravljati program.

Kateri so priljubljeni ukrepi slovenskih delodajalcev?

Veliko podjetij vlaga v zdravje zaposlenih preko spodbujanja športnih aktivnosti, in sicer predvsem izven delovnega časa. "To je vsekakor dobro, vendar, če ne vemo, kaj je glavni problem v podjetju, potem tudi športne aktivnosti prinesejo samo kratkotrajne učinke. Tovrstne aktivnosti tudi niso merljive. Poznamo primere, kjer so kljub spodbudi športnih aktivnosti v podjetju bolniške odsotnosti stalno naraščale. Na koncu se delodajalci vprašajo, ali ima vlaganje v zdravje zaposlenih sploh kakšen pozitiven pomen," poudarja naša sogovornica in pri tem dodaja, da sta potrebna sistematičen pristop z analizo zdravja zaposlenih in uvedba ukrepov, ki so ciljno usmerjeni k zmanjšanju bolniške odsotnosti, poškodb pri delu, zmanjšanju prezentizma in drugega.

Koliko slovenski delodajalci skrbijo za duševno zdravje zaposlenih? Ali je to pri nas še vedno tabu tema?

Glede na to, da je v Sloveniji kar od 50 do 60 odstotkov bolniških odsotnosti povezanih s stresom, je treba temu vprašanju posvetiti posebno pozornost, stres pa je treba pravočasno prepoznati in preprečiti.

"To najlažje dosežemo s skrbjo za dobre odnose in počutjem zaposlenih. Največkrat se psihosocialna tveganja pojavijo takrat, ko je v podjetju slaba organizacija dela, slabo načrtovanje, vodenje in slaba komunikacija. Lahko je vzrok tudi slaba finančna stabilnost podjetja in posledično negotovost zaposlitve. Če je stres posameznika dolgotrajen, to vodi v izgorevanje," pravi Štajnarjeva.

In kaj svetuje? Da delodajalci prisluhnejo zaposlenim. Opravljene ankete pokažejo na problem v organizaciji in vodenju, s sistematičnim pristopom k izboljšanju organizacije dela in komunikacije med vodstvom ter zaposlenimi, pa se stopnja tovrstnih dejavnikov lahko zmanjša.

Koliko lahko stori sam delavec za to, da je bolj zdrav na delovnem mestu? Kako naj poskrbi za sebe?

Skrb za zdravje se vedno prične najprej pri nas samih, poudarja Štajnarjeva, ki se v prostem času ukvarja s tekom, in sicer v ekipi Čili tekači.

"Vsak posameznik mora sprejeti skrb za svoje zdravje in ga oceniti kot pomembno vrednoto v svojem življenju. Začnimo prvo pri sebi in delajmo dobre spremembe. Vsakdo med nami je lahko promotor zdravja in v bistvu smo to ves čas. Vsak med nami je del socialne mreže in v tej mreži se sami odločimo ali bomo zanetili iskrico dalje. Naše dobre navade vplivajo na svojce, prijatelje, prijatelje prijateljev…. In s tem lahko dosežemo spreminjanje sveta na boljše," je še poudarila naša sogovornica.