"Čuvam vnučka, ki je bolan. Sin in njegova žena ne moreta biti znova doma. Ju bodo odpustili, če bosta stalno na bolniški," je zadnjič povedala babica, ki sem jo srečala na ulici. "V naših časih so imeli delodajalci več posluha. Saj smo si tudi pomagali in so nam bolne otroke kdaj pa kdaj tudi čuvale stare mame, ampak zaradi nege bolnega otroka pa načeloma nismo imeli težav. Tudi vzdušje v službi je bilo drugačno. Pomagali smo si, delali smo vsi za enega in eden za vse. Danes pa je vse napeto, vsak se grebe zase, ljudje garajo po cele dneve. Kam to pelje, ne vem," je nadaljevala.

Res je. Življenje še nikoli ni bilo tako hitro in službe v zahodnem modernem svetu so resnično zelo zahtevne. Preživijo le najboljši in najtrpežnejši. Ampak zelo pomembno vprašanje je, za kakšno ceno.

V današnjih podjetjih so številne in hitre spremembe tako v tehnologiji kot tudi organizaciji dela. Zaposleni se pogosto ne počutijo varno, vse več jih ima občutek, da nimajo nadzora nad lastno usodo. Na ministrstvu za delo se zavedajo, da je veliko vsega: "Obvladati je treba stres na delovnem mestu, ki je posledica slabe organizacije dela, neupoštevanja razkoraka med delovnimi obveznostmi ter zmožnostmi in zmogljivostmi delavca, monotonega dela, kratkih rokov, nesorazmerja med odgovornostjo za opravljeno delo in nezmožnostjo vplivati na pogoje dela, nejasnih navodil, premajhne možnosti za usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti delavca, slabih medsebojnih odnosov v kolektivu, še zlasti slabih odnosov na ravni uprava – delavci."

Ministrstvo: Vodilni se zavedajo problema, a so slabo pripravljeni

Kar četrtina zaposlenih v Evropi navaja, da ves ali vsaj večino delovnega časa doživlja stres, povezan z delom. Podoben delež jih navaja, da delo negativno vpliva na njihovo zdravje. Psihosocialnih tveganj se zavedajo v večini podjetij: skoraj 80 odstotkov vodstvenih zaposlenih je zaskrbljenih zaradi stresa, povezanega z delom, predvsem zaradi rokov in pritiska strank, pacientov, učencev ... Vseeno pa ima manj kot tretjina podjetij vzpostavljene postopke za obvladovanje tovrstnih tveganj, opozarjajo na ministrstvu za delo.

Večina slovenskih zaposlenih pri delu doživlja stres, medtem ko jih več kot 40 odstotkov navaja splošno utrujenost, kaže poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji Eurfound iz leta 2012. Tožili so zaradi prevelikega obsega dela in slabe organizacije dela. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je v Sloveniji manj besednih žalitev, pogostejše so grožnje in ponižujoče ravnanje. Manjše so razlike glede diskriminacije in ustrahovanja ter nadlegovanja, zelo malo je fizičnega nasilja. Psihičnemu nasilju je bila izpostavljena desetina anketirancev, nekoliko več žensk kakor moških.

Tudi tretja panevropska javnomnenjska raziskava o varnosti in zdravja pri delu ne kaže Slovenije v lepi podobi. Kar 72 odstotkov Slovencev je ocenjevalo, da so v službi zelo ali dokaj pogosto pod stresom; v preostalih članicah je povprečje 51 odstotkov. Najpogosteje so Slovenci pod stresom zaradi preobremenjenosti, reorganizacije in strahu pred izgubo službe, naslednji najpogostejši razlog je ustrahovanje in nadlegovanje. 

Zakonodaja nalaga delodajalcu ustrezno ureditev delovnih mest, na katerih obstaja večja nevarnost za nasilje tretjih oseb, načrtovanje postopkov za primere nasilja in seznanitev delavcev. Sprejeti mora ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov, nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnih tveganj na delovnih mestih, ki lahko ogrozijo zdravje delavcev. Preverili smo tudi, kako se s stresom in izgorelostjo soočajo slovenski delodajalci. Članek bomo na Cekin.si objavili v prihodnjih tednih.

Pod pokroviteljstvom Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu je pred petimi leti potekala kampanja "Obvladajmo stres za zdrava delovna mesta", v kateri je sodelovala tudi Slovenija. Glavni cilj je bil osveščanje predvsem delodajalcev in tudi zaposlenih o temeljnih vzrokih za stres in psihosocialna tveganja v zvezi z delom, med katere sodijo zlasti slaba organizacija dela, slabo upravljanje in vodenje. V letih 2016 in 2017 je sledila kampanja "Zdrava delovna mesta za vse generacije", v letih 2020, 2021 in 2022 načrtujejo novo kampanjo "Naredimo breme lažje za zdrava delovna mesta", med katero bodo osveščali predvsem o povezavi med psihosocialnimi tveganji v zvezi z delom in kostno-mišičnimi obolenji.

Zdravi in zadovoljni zaposleni manj stanejo

Čeprav Slovenija sodi med države z dolgo pričakovano življenjsko dobo, žal kazalcu ne sledijo v enaki meri pričakovana leta zdravega življenja. Med odraslo populacijo predstavljajo kronične bolezni veliko zdravstveno in finančno breme, ki se povečuje s staranjem. Prav staranje prebivalstva in posledično večje breme kroničnih bolezni zahtevata vso pozornost, saj pomenita vedno večjo grožnjo za blaginjo prebivalcev in za vzdržnost zdravstvenih sistemov. Naša skupna prizadevanja morajo biti usmerjena prav v zagotavljanje pogojev za dolgo in zdravo življenje, kar bo omogočilo, da bodo tudi starejši delavci sposobni za delo, medtem poudarjajo na zdravstvenem ministrstvu.

Po ocenah strokovnjakov naj bi stroški, povezani z zmanjšano produktivnostjo zaposlenih z duševnimi boleznimi v Evropski uniji leta 2007 znašali 136,3 milijarde evrov. Večina - 99,3 milijarde evrov - je povezanih z depresijo in anksioznostjo. Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je torej zelo ekonomsko upravičena. Zdravi in zadovoljni delavci, ki delajo v varnem in spodbudnem delovnem okolju, so namreč produktivnejši in ustvarjalnejši, redkeje zbolijo in redkeje odhajajo v bolniški stalež. Posledično so manjši stroški za delodajalca in zdravstveno zavarovalni sistem zaradi bolniških odsotnosti.

A v Sloveniji se povečuje število bolniških odsotnosti. Razlogi so različni, že na tretjem mestu pa so že duševne in vedenjske motnje, ki so lahko posledica stresa in izgorelosti.

Delodajalec lahko vpliva na zmanjšanje bolniške odsotnosti zaradi težav v duševnem zdravju, če izboljša delovno okolje. Določiti mora jasne cilje in odgovornosti, poudarjati vlogo posameznika, mu dati dovolj avtonomije, se truditi za dobro vzdušje med sodelavci. Zagotavljati mora prost dostop do informacij in spodbujati pretok idej. Poleg službe mora imeti zaposleni tudi čas samo zase, za družino, za sprostitev. Da si napolni baterije za naslednje izzive, da jim bo kos. Brez pretiranih pritiskov in slabe volje. Samo tako bo lahko dobro delal, deloval in živel.