"Imela sem na smrt bolno mamo, majhne otroke in službo, ki je bila od doma oddaljena uro vožnje v eno smer. Čutila sem močno odgovornost, da moram biti povsod 100-odstotna: da moram skrbeti za umirajočo mamo, biti sama najboljša mama in se izkazati v službi. Bila sem prepričana, da zmorem. Motila sem se. Začelo se je z izpuščaji po koži. Sledili so trzanje mišic, glavoboli, čir na želodcu. Bila sem napeta, živčna, zadirčna. Vse mi je bilo odveč, vse mi je bilo težko narediti, čeprav v resnici ni bilo. Ravno takrat sem se udeležila predavanja, na katerem je bil izgovorjen stavek: "Govorite da, dokler sebi ne začnete govoriti ne". Šele takrat sem spoznala, da sem do sedaj delala ravno nasprotno - vsem sem govorila "da", sebi pa sem vztrajno ponavljala "ne". Imela sem srečo -  še pravočasno sem se ustavila in spoznala, da je dovolj. Obiskala sem zdravnico, se pogovorila s partnerjem, našla dodatno negovalko za mamo in šla na skrajšan delovni čas."

Izpoved Slovenke, ki ne želi biti imenovana, naj vam bo v poduk in opomin. V današnjih časih se od ljudi (prevečkrat) zahteva popolnost na vseh področjih življenja. Vsi se trudimo biti najboljši in se slabo počutimo, če nismo. A strmenje k popolnosti je lahko zelo nevarno. V priročniku "Duševno zdravje na delovnem mestu" Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz) je zapisano: "Izgorelost lahko na enostaven način ponazorimo tudi z metaforo o ugašanju sveče: njen plamen ne more biti svetel in ne more goreti, če ni ustreznih pogojev (kisika). Če ni pogojev oziroma ko se izčrpajo, sveča sčasoma samo še tli in nato dogori in izgori. Enako je s človekom."

Vse več zaposlenih je pod stresom

Opozorilo je več kot na mestu. Po podatkih raziskave Eurostat je v Evropski uniji doživljanje stresa na delovnem mestu najpogostejša težava, povezana z delovnim mestom, ki prizadene 27 odstotkov zaposlenih v Evropski uniji. Kar 53 odstotkov pa meni, da je stres na delovnem mestu ključno tveganje za zdravje in varnost na delovnem mestu. Doživljanje stresa v službi je eno izmed najpogostejših zdravstvenih težav in glede na obstoječe raziskave se bo verjetno še povečalo število ljudi, ki trpijo zaradi stresa, povzročenega ali poslabšanega zaradi njihovega delovnega mesta.

Stres nastane na primer zaradi časovnega pritiska, velike odgovornosti, težavnih strank. Pomemben vir stresa je tudi, če morajo zaposleni za uspeh na delovnem mestu žrtvovati del prostega časa in čas, namenjen družini. Za srednje menedžerje so stresne obremenitve povezane z vodenjem podrejenih in novimi delovnimi nalogami, tehnologijami in podobnim, ki jih morajo uvesti. Vir stresa je lahko občutek, da ne morejo več napredovati in da morajo sprejeti večino pomembnih odločitev, nevarna je pretirana in nezdrava tekmovalnost med zaposlenimi.

Nevarna izgorelost in ko počitek ne zaleže

Prevelik stres lahko vodi v izgorelost, ki ni "zgolj" delovna izčrpanost. Slednja je namreč normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom. Pri izgorelosti pa samo počitek ni dovolj; med vzroki sta namreč tudi storilnostna samopodoba posameznika in njegovo vrednotenje samega sebe na podlagi zunanjih potrditev.

Ne gre za trenutek, hip. Nabira se. Izgorevamo dlje časa, lahko več let. V službi veliko zahtevajo, stres je čedalje večji. Pričakovanja so visoka, zahteve dela so višje od resursov, pričakovanja niso izpolnjena. Pojavijo se izčrpanost (telesna in duševna), motnje spanja, zdravstvene težave. Sledijo ravnodušnost, cinizem, apatija, depresija, dolgočasje, negativen odnos do dela, sodelavcev, strank. Na koncu se pojavita odpor do vsega, tudi sebe, pa tudi občutek krivde in nezadostnosti.

Treba se je zavedati, da izgorelost ni nujno vezana samo na službo, temveč na delohizem na splošno - v službi in doma med prostim časom. Lahko se pojavi kot posledica kroničnih težav in stresa na katerem koli področju življenja, opozarjajo na Nijz.

Čeprav se izgorelost ne obravnavata kot bolezen, temveč kot stanje ali sindrom, vpliva in lahko poslabša težave v duševnem in telesnem zdravju. Je življenjska izčrpanost, ki razlikuje od delovne izčrpanosti, in jo je zato pomembno obravnavati resno, opozarjajo na Nijz. "Delovna izčrpanost je namreč normalna posledica prekomernega dela, ki jo lahko odpravimo s počitkom. Pri izgorelosti pa samo počitek ni dovolj. Eden izmed vzrokov izgorelosti je namreč tudi storilnostna samopodoba posameznika in njegovo vrednotenje samega sebe na podlagi zunanjih potrditev," so razložili.

Najbolj ogroženi poklici

Izgorelost je bila prvič sistematično opisana v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pri poklicih, ki delajo z ljudmi, torej v zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju. Na začetku je bila vezana izključno na področje dela, torej naj bi bila posledica kroničnega stresa na delovnem mestu, s katerim se zaposleni ne zmore ustrezno soočiti. Poznejše raziskave so pokazale, da se lahko pojavi tudi pri posameznikih, ki pri svojem delu nimajo opravka z ljudmi.

Po raziskavah so v današnjih časih najbolj obremenjeni zaradi težkih razmer in slabega nadzora nad delom nekvalificirani delavci, vozniki, natakarji, kuharji, zaposleni v proizvodnji. Pod največjim stresom so vojaki, gasilci, piloti, policisti, reševalci, zdravniki, medicinske sestre, varnostniki, novinarji, rudarji, upravljavci strojev …, najmanj stresno delo pa imajo knjižničarji, univerzitetni profesorji, zlatarji, laboratorijski analitiki. Prizadeti so lahko tudi šefi, predvsem nižji in srednji menedžerji.

Izplača se imeti zdrave in zadovoljne zaposlene

Delodajalci naj bi se trudili za srečne, zdrave in zadovoljne zaposlene, nenazadnje jim tudi zakonodaja nalaga vzpostavitev zdravega in varnega delovnega okolja.  Logično, saj bo dobro delal zdrav in zadovoljen zaposleni, ki se dobro počuti v službi. Produktivnejši in ustvarjalnejši bo, redko bo zbolel in bo bolj zvest podjetju. Vsi vemo, da delodajalec, ki lepo skrbi za zaposlene, tudi lažje dobi kakovosten kader. Obenem ima dober donos vsak evro, ki ga podjetje nameni v promocijo zdravja in posledično v odpravljanje psihosocialnih dejavnikov tveganja. Preverili smo, koliko delodajalcu prinese vsak "evro za zdravje". Točno številko bomo na Cekin.si razkrili v prihodnjih tednih.

Vsem je torej vse jasno in ni dilem. Ampak očitno se nekje zatakne. Za posledicami stresa na delovnem mestu namreč trpi več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji. Slovenski delavci v primerjavi s povprečjem v Evropski uniji poročajo, da delajo več (zlasti ženske), da so manj zadovoljni z delovnimi razmerami, da doživljajo večjo zaposlitveno negotovost, da so pogosteje prisotni na delovnem mestu kljub bolezni in redkeje izostajajo z dela. Večina slovenskih anketirancev je poročala, da pri delu doživljajo stres, več kot 40 odstotkov je navajalo splošno utrujenost. Najbolj pogoste zdravstvene in psihične težave so bile živčnost, spalne motnje in mišična napetost, kažejo rezultati raziskave Eurofound iz leta 2010.

Stres in izgorelost povezujemo z duševnimi stanji, motnjami in boleznimi, zaradi katerih zaposleni vse pogosteje odhajajo na bolniško. In bolniška odsotnost delavca z duševnimi in vedenjskimi motnjami ni nekaj dni, temveč je dolgotrajna; povprečno trajanje bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj traja kar 42 dni letno. Izpad od dela zaradi duševnih in vedenjskih motenj je v Sloveniji na tretjem mestu po pogostnosti, takoj za boleznimi mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva ter poškodbah in zastrupitvah izven dela. Res je, da je relativno malo bolniških zaradi diagnoze izgorelosti, a je opazen skokovit porast v zadnjih nekaj letih.

(Vir: Nijz)

Ob koncu vam polagamo na srce: pazite, da ne izgorite. Skrbite zase in recite ne, če ne zmorete ali ne znate. Tudi za ceno zamenjave službe in delovnega okolja. Služb je več, življenje imate samo eno. Vprašajte se, ali ga živite, medtem ko se ženete do obnemoglosti.