47-letna psihologinja Ruti-Hedviga Karlović je iz Varaždina šla delat v tujino. Najprej je na Irsko odpotoval njen sin, pozneje se mu je pridružila še ona. Za seboj je pustila vse - svojce, službo, prijatelje. Zdaj dela kot pomočnica vodje bara v Killarneyu, mestu s približno 14.500 prebivalci.

Sicer ji ni bilo tako zelo težko na Hrvaškem, vsaj kar se tiče finančnega položaja. Za odhod v tujino pa se je vseeno odločila zaradi splošnega razpoloženja v domači državi, "predvsem varnosti in korupcije", je povedala za Slobodno Dalmacijo. "O položaju na Hrvaškem priča na primer tudi zapis maturantov na šoli, ki jo je obiskoval moj sin. Pisalo je 'Častna pionirska - izbira B je Irska'. Sedel je na letalo in odšel na Irsko, tako kot tudi drugi njegovi nekdanji sošolci. Za njimi pa še jaz," je razložila.

Po njenih besedah se na Irskem veliko bolje živi. "Tukaj je resnično veliko boljše in nimam pripomb. Razen morda glede vremena. Ampak na vreme se človek lahko navadi, medtem ko se nisem mogla sprijazniti s pogoji v naši državi. V mojih sedmih mesecih bivanja na Irskem bi lahko napisala knjigo o primerjavi med Hrvaško in Irsko, in sicer glede stvari, ki so tukaj bolj urejene. Nisem si mislila, da bo tako, ampak zdaj ob obisku Hrvaške komaj čakam vnovičen odhod domov. Ko rečem domov, mislim nazaj na Irsko," je dejala.

Sicer pogreša svojce in prijatelje. "Ampak tukaj v Killarneyju je veliko Hrvatov in smo dobro povezani, se družimo, si pomagamo. Sicer nisem slabo živela na Hrvaškem, ampak tukaj sem v sedmih mesecih dosegla več kot doma v petih letih," je povedala za Slobodno Dalmacijo. Po njenem mnenju je sicer največja zmota, da lahko v tujini dobijo zaposlitev samo mladi. "Si lahko predstavljate državo, kjer cenijo delo in človeka ne glede na starost, spol, raso in vero? No, to je Irska! Si lahko predstavljate, da lahko navaden delavec z minimalno plačo po plačilu vseh stroškov vsak mesec privarčuje vsaj 500 evrov, če ne obeduje zunaj po restavracijah? Če je zelo skromen, lahko da na stran še več, kar na koncu leta znese najmanj 6000 evrov," je poudarila.

Prav tako je nanizala, da "ni računov za vodo! Večino stvari, za katere se na Hrvaškem čaka v dolgih kolonah, lahko opraviš doma na prenosnem računalniku! Delate do 22. ure? V redu, potem pripeljite avtomobil na tehnični pregled ob 23. uri. Ste ženska? V redu, zavarovanje za avtomobil je avtomatično cenejše za 30 odstotkov zaradi statističnih podatkov, da ženske storijo manj prekrškov v prometu. Celoten vozniški izpit je sina stal 470 evrov! Njegova tedenska plača! Ponavljam, tedenska, ne mesečna!" Po njenih navedbah je minimalna tedenska plača v gostinstvu in turizmu 550 evrov, če delaš po 40 ur na teden. Izplačilo je vsak četrtek, medtem ko ob nedeljah pravično razdelijo napitnine med zaposlene glede na število delovnih dni v tednu, kar znese še okoli dodatnih 100 evrov. Medicinske sestre, avtomehaniki, kuharji imajo urno postavko tudi 20 evrov, je dodala.

Na začetku je pomagala organizirati izlete v nacionalnem parku za nemško govoreče turiste. "Ni mi bilo težko, saj sem doma približno 10 let vodila družinski penzion, tako da sem dobro poznala gostinstvo in turizem. V bistvu mi je bil cilj spoznati, koliko lahko dosežem čisto sama, z ničle, brez pomoči drugih. Torej, brez zvez in poznanstev, kot smo v navadi na Hrvaškem. Začetek je bil težek, ampak sem se hitro prilagodila. Od prve minimalne plače, ki je bila 9,8 evra na uro, sem v manj kot petih mesecih sprejela ponujeno delovno mesto pomočnice vodje bara, kjer je moja urna postavka 13,5 evra na uro," je razložila za Slobodno Dalmacijo.

Po njenih besedah bodo delodajalci naredili skoraj vse, da bi obdržali dobrega zaposlenega. "Če opazijo, da dobro delaš, ti takoj ponudijo boljšo plačo in še boljše pogoje, samo da bi te obdržali. Napreduješ zaradi dela, in sicer hitro in razmeroma enostavno. Kako pa je z menedžerji in šefi? Ne hodijo okoli z dvignjeno glavo, temveč delajo več kot navadni delavci. In vse - če je treba odnesti smeti, jih bodo brez težav. Tudi, če je treba kaj očistiti, bodo to naredili," je opisala. Po njenih izkušnjah spoštujejo podrejene. "Z vzorom pokažejo način dela in zato tudi drugim zaposlenim ni težko opraviti svojega dela," je dodala. Obenem jo veseli, ker je v službi dobro vzdušje. "Delam in obenem uživam."

Po njenih podatkih so cene hrane, življenjskih potrebščin in goriva podobne kot na Hrvaškem. "Za najem hiše z dvema spalnicama boste odšteli približno 900 evrov, vključno s stroški. Znesek je primerljiv z dvotedenskim plačilom zaposlenega na minimalni plači," je pojasnila. Nadure so plačane, postavka za delovno nedeljo je višja od 30 do 40 odstotkov. "Če delaš za praznike, je nedeljsko plačilo, dodatno pa dobiš še prost dan." Kaj pa bi izpostavila negativnega? "Hmmm ... Škatlica najcenejših cigaret je 12 evrov. Zato naj si le privošči, kdor želi. Jaz raje kupim kilogram prave domače jagnjetine za devet evrov," je dejala. "Vse irsko po trgovinah je odkupljeno od lokalnih proizvajalcev. Če želiš živilo iz tujine, ni težav, samo dvakrat dražje je," je opozorila.

"Živim dobro in še privarčujem. Ničesar mi ne manjka. Samo treba je delati. Tukaj cenijo človeka in njegovo delo, znanje in veščine, zmožnost prilagajanja. Nudijo neomejeno možnosti. Srečna sem, pa sem samo sedem mesecev tu," je dejala. Od odhoda je rodno državo dvakrat obiskala, ne misli pa se vrniti. Za pridobitev državljanstva bo predvidoma čakala pet let. Že ob prihodu je solidno govorila angleško, za izpopolnitev znanja jezika se je vpisala na jezikovno šolo. "Zdaj se učim njihovo irsko gelščino."

Prav nihče, ki ga pozna z rodne Hrvaške, se ni kesal zaradi prihoda na Irsko. "Vsem nam je samo žal, ker nismo že prej odšli. Imam univerzitetno izobrazbo in doslej nisem nikomur pokazala diplome. Želela sem preveriti, koliko sem zmožna doseči sama do sebe. In uspela sem!" je ponosna.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

V branje priporočamo tudi: