Na IT-področju še vedno prevladujejo moški, čeprav industrija informacijsko-komunikacijske tehnologije ni v domeni samo moškega spola. Pravzaprav so ženske od začetka veliko doprinesle k razvoju računalništva in programiranja. Britanska matematičarka Ada Lovelace celo velja za prvo programerko na svetu, saj je opisala prvi algoritem za prvi "računalnik" na svetu, ki ga je izumil Charles Babbage. 

Odkar pa je informacijska tehnologija vse močneje vpeta v prav vse pore naše družbe, digitalizacija pa vpliva na trge in družbo kot celoto, so si to polje nekako "prilastili" moški. Ženske, ki delajo na tem področju, so pogosto slabše plačane za isto delo, zasedajo nižje položaje in imajo manj možnosti za napredovanje kot njihovi moški kolegi. Poleg tega pa morajo pogosto delati v toksičnem okolju, kjer jih moški sodelavci šikanirajo in pošiljajo "nazaj za štedilnik". Mnoge programerke si tudi zato na spletu pogosto izberejo nevtralne avatarje in imena, ki ne razkrijejo spola, da bi se izognile diskriminaciji in verbalnemu nadlegovanju moških kolegov. 

'Bro' kultura in pošiljanje sodelavk za štedilnik

V zadnjem času je vse več odkritih razprav o tem, kaj doživljajo ženske v IT-industriji. Nedavno je o svojih izkušnjah na Twitterju spregovorila tudi programerka Tracy Chou, ustanoviteljica aplikacije Block Party. Kot je dejala, jo zaboli srce, ko vidi, da se veliko talentiranih žensk odloča za odhod iz IT- in tehnološke industrije zaradi toksičnega ozračja. 

"Tudi sama to zelo zelo čutim in se sprašujem, če/kdaj se bom zlomila. Precej sem se že utrdila, vendar je sistem neizprosen v svojih namerah, da nas zlomi. Na začetku kariere sem se ves čas spraševala, kaj je narobe z menoj, da imam tako rada svoje delo, rada programiram in razvijam produkte, a sem hkrati ves čas tako nesrečna, se mi upira iti na delo, vsako noč pa zaspim v solzah," je na Twitterju zapisala programerka. 

Tudi programerka Erika Pogorelc, ki je pri 26 letih frizerski poklic zamenjala za IT, pravi, da so ji težave, ki jih omenja Tracy, zelo domače in da je tudi na lastni koži spoznala to "toksičnost" v ekipah. "Velikokrat sem se v preteklosti srečevala z 'bro' kulturo. V enem primeru sem bila celo poslana za 'šporget'. Je pa tudi res, da sem en del svojega življenja delala v samo ženskih ekipah (prva srednja šola, ki sem jo zaključila, je bila namreč frizerska. Dolga zgodba ...) in sem tudi tam doživela kar nekaj toksičnosti," nam je zaupala. 

Programerka in raziskovalka Alja Isaković te debate spremlja že od leta 2012. "V tem pogledu smo precej primerljivi s tujino – ženske smo v IT-podjetjih v manjšini, na tehničnih položajih pa še toliko bolj. Zaradi pomanjkanja raznolikosti v IT-podjetjih hitro pridemo do tega, da je kultura v IT-podjetjih pogosto precej neprijazna do žensk (in tudi drugih manjšin, seveda). To se kaže že v tem, kako so napisani oglasi za delo, v vsakodnevnih malih interakcijah v pisarni. Ženski v IT-svetu je pogosto treba vložiti več truda, da se dokažeš in napreduješ, na sestankih te kolegi pogosteje prekinjajo ... in podobne male ovire se potem med kariero naberejo in pogosto privedejo tudi do 'burnouta' (izgorelosti, op. a.) in celo izstopa iz industrije. To ni nekaj, kar se dogaja v tujini, to doživljamo tudi ženske v domači IT-industriji," je poudarila programerka. 

Kot pravi, so podjetja v tujini "na veliko" začela zaposlovati vodje za t. i. področje raznolikosti in vključevanje (Diversity & Inclusivity). "Pri nas podobnega položaja še nisem zasledila. Okoli 8. marca skoraj vsako leto dobim kakšno novinarsko prošnjo za komentar na temo, preostale dni leta pa lahko v medijih opazujem predvsem moške IT-strokovnjake. Na tehnoloških konferencah je večina predavateljev še vedno moških, najdemo pa vseeno kar nekaj konferenc (sploh v odprtokodnih skupnostih), ki si aktivno prizadevajo k večji vidnosti žensk v industriji in bolj vključujoči kulturi. Skratka, nekaj sprememb na bolje je, niso pa tako velike, kot bi lahko bile, in kljub vsem naporom je biti ženska v IT še vedno nekaj neobičajnega. Skrbi me, da se bo stanje v prihodnjih letih, ko se bomo na veliko ukvarjali z gospodarskim okrevanjem, še poslabšalo," pravi Isakovićeva, sicer tudi ustanoviteljica Evropskega tedna programiranja.

Težava je tudi v tem, da (predvsem v Sloveniji) ni veliko raziskav na to temo, tako da je težko oceniti, kje smo in v katero smer gre trend. V tujini, predvsem v ZDA, se večja IT-podjetja bolj zavedajo teh težav in o svojih prizadevanjih in napredku na tem področju javno poročajo. "Pri nas pa imamo veliko manjših IT-podjetjih, kjer pogosto ni ne znanja ne interesa o tem sploh razmišljati," še pravi Alja. 

Ženske to področje zanima, a potrebujejo spodbudo

Stvari se bodo spremenile, ko se bo več žensk odločalo za ta poklic in ko bo tudi okolje bolj spodbujalo vključenost žensk v to industrijo. Isakovićeva se spominja, kako so bili pred desetletjem vsi pozitivno presenečeni nad zanimanjem za brezplačno delavnico programiranja Rail Girls Ljubljana, ki je bila namenjena izključno ženskam. "To, da smo s tovrstno delavnico v prvih 12 urah presegli 100 prijav, skupno pa skoraj 600, je bil lep dokaz za to, da tudi ženske področje zanima, vendar nimajo vedno prave priložnosti in/ali spodbude doma, v šoli in bližji okolici, da bi se odločile za tehnične poklice. V naslednjih petih letih smo prostovoljke in prostovoljci organizirali še šest podobnih delavnic (Django Girls, CodeCatz) in skupaj dobili več kot 2000 prijav žensk vseh starosti," pravi. 

Prav te delavnice so pri nas tudi začele debato o tem, zakaj v IT-podjetjih ni več žensk. "Pravzaprav je v tem času veliko slovenskih IT -podjetij sploh prvič opazilo pomanjkanje žensk v svojih vrstah," pravi Alja, ki skupaj z Eriko Pogorelc in drugimi slovenskimi programerkami išče različne načine, kako pritegniti več žensk v ta tehnološki svet. "Veliko mi pomeni predstavljati moj poklic kot nekaj pozitivnega. Res si želim, da se več žensk odloči za ta poklic," pravi Pogorelčeva.

Nekaj najvplivnejših žensk v IT-industriji

Sheryl Sanberg: Je glavna operativna direktorica (COO) tehnološkega giganta Facebook in prva ženska v upravnem odboru Facebooka. Pred tem je delala tudi kot direktorica za globalno spletno prodajo pri Googlu. Revija Times jo je leta 2012 uvrstila na seznam 100 najvplivnejših ljudi na svetu. 

Susan Wojcicki: Izvršna direktorica (CEO) platforme YouTube. V IT-industriji dela že več kot 20 let. Sodelovala je pri ustanovitvi Googla in leta 1999 bila celo prva vodja marketinga na tem spletnem velikanu. Prispevala je k razvoju Googlovih storitev, kot so Google Images in AdSense, prav tako pa je bila tudi njena ideja, da Google prevzame YouTube. Revija Forbes jo je lani uvrstila na 13. mesto med 100 najvplivnejših žensk na svetu.  

Reshma Saujani: Ustanoviteljica in izvršna direktorica (CEO) neprofitne organizacije Girls Who Code, ki spodbuja mlade ženske, da se odločajo za tehnološke poklice. Je tudi avtorica več knjižnih uspešnic.

Virginia Rometti: Bila je prva ženska, ki je prevzela vodstvo tehnološkega podjetja IBM. Kot izvršna direktorica IBM je delala do aprila lani, po 40 letih dela v tehnološkem podjetju se je konec lanskega leta upokojila. IBM se je pridružila kot inženir sistemov leta 1981.

Meg Whitman: Članica upravnih odborov podjetij Dropbox in Procter & Gamble, pred tem je pomagala na zemljevid tehnoloških velikanov postaviti eBay, bila je tudi izvršna direktorica podjetja Hewlett-Packard. Velja za eno najvplivnejših žensk na področju IT-industrije.