Avgusta 2017 so naslovnice svetovnih časopisov preplavili članki o dveh podjetnicah, ki sta si naveličani neenakopravne obravnave izmislili moškega poslovnega partnerja. Penelope Gazin in Kate Dwyer, soustanoviteljici spletne tržnice nenavadnih umetniških izdelkov Witchsy, sta kmalu ugotovili, da ni dovolj zagonsko podjetje s potencialom za razvoj in dobiček, zato sta naknadno "ustanovili" še namišljenega sodelavca Keitha Manna. Imel je obraz in Twitter račun, z zunanjim svetom je komuniciral po elektronski pošti. "Ljudje ne morejo verjeti, da sva mu dali priimek Mann (spominja na man, moški, op. p.). Tako možato," je dejala Kate Dwyer za Business Insider.

Zakaj, se sprašujete? Ker ju kot ženski niso jemali resno. Imeli sta dovolj moških oblikovalcev, ki so bili nespoštljivi, vzvišeni, omalovažujoči in počasni. Enkrat sta celo prejeli odgovor na njuno elektronsko pošto z nagovorom: "No, v redu, punci ..." Popolnoma drugačni so bili v odnosu do Kevina. "Jaz sem na odgovor čakala več dni. Kevin je ne le prejel takojšnji odgovor, temveč so ga vprašali, če želi še kaj drugega, če lahko še kaj naredijo zanj, če lahko še kako pomagajo," je povedala Kate Dwyer za Fast Company.

Da ne bo pomote – nista pričakovali, da bo lahko. Bili sta umetnici v Los Angelesu, ki sta porabili nekaj tisoč dolarjev za zagon lastnega podjetja. Še dve od mnogih. In večkrat sta slišali besede "ali sta prepričani, da sta se prav odločili", "oh, kako zanimiv konjiček" in "ja, luštna ideja". No, iz "konjička" se je razvil posel - v prvem letu sta prodali za okoli 200.000 evrov umetnin in uspeli ustvariti nekaj dobička. Pozneje sta dobili investicijo Justina Roilanda, soavtorja priljubljene risane serije Rick and Morty in podjetje še danes živi.

Nista bili edini, ki sta si "sposodili" moškega. O ženskah, ki so si morale omisliti "moška imena", je pisal Forbes. Angleška pisateljica Charlotte Bronte je na začetku pisateljske kariere pisala pod moškim vzdevkom Currie Bell. Kathrine Switzer se je leta 1967 prijavila na bostonski maraton samo z začetnicami imena, saj kot ženska takrat ne bi smela teči. Ivana Orleanska se je v vojni borila oblečena v moškega. In vleče se v 21. stoletje ... J.K. Rowling je uporabljala kratice za pisanje knjig o Harryju Potterju, ker je njen založnik menil, da bodo dečki raje brali fantazijske romane moškega kot ženske.

Slon v dolini

V visokotehnološki in tudi drugi industriji je žal veliko žensk deležnih neenakopravne obravnave, nespoštovanja, šikaniranja, nadlegovanja. Raziskava "Slon v dolini" (Elephant in the Valley) iz leta 2016 je pokazala, da so 60 odstotkov žensk, zaposlenih v Silicijevi dolini, spolno nadlegovali v službi, 60 odstotkov jih je imelo občutek, da ne dobi enakih priložnosti kot moški, 66 odstotkov jih je verjelo, da jih izključujejo iz ključnih delovnih izobraževanj in pridobivanja izkušenj samo zaradi (nepravega) spola. 84 odstotkov od 200 žensk, ki so bile vsaj 10 let zaposlene v tehnoloških podjetjih, je od od kolegov dobilo opazko, da so preveč agresivne, polovica pa, da so pretihe. 75 odstotkov žensk so med razgovorom za delo vprašali o družini, otrocih in zakonskem stanu.

Kjer ni ravnovesja, je nekaj narobe

A ženske bi morale imeti pravico uspeti kot ženske in ne kot moški. Izjemno uspešna Slovenka startupovka je na primer Urška Sršen, soustanoviteljica slovensko-hrvaškega startupa Bellabeat. Na tekmovanju za najboljše startupe v regiji Central European Startup Awards (CESA) si je letos priborila naziv najbolj vplivne ženske na področju startupov. Pri Forbsu pa so tudi izbrali top zagonska podjetja leta 2019, ki so jih ustanovile ženske. Ukvarjajo se z različnimi zadevami: od hrane, družine, dronov za boj proti orožju, transportov, okolju prijazne energije, pa vse do zdravja. Kot najboljše so prepoznali Star Cunningham (4D Healthware), Rano el Kaliouby in Rosalindo Picard (Affectiva), Leah La Salla (Astral AR), Mariano Matus in Newsho Ghaeli (Biobot Analytics) ter Stephanie Lampkin (Blendoor). Ni je torej stvari, ki je ženska ne bi znala.

Tudi direktorica Slovenskega podjetniškega sklada Maja Tomanič Vidovič se zelo zaveda pomena žensk v podjetništvu. Nujne so, če želimo spodbujati trajnostni razvoj, manjšati razlike in doseči razvito gospodarstvo s čim manj neravnovesij. A do ravnovesja je še zelo daleč. Po poročanju Forbsa je šlo že drugo leto zapored samo 2,2 odstotka investicijskega denarja v zagonska ženska podjetja. V Evropi ni dosti bolje. Preseneča podatek, da je še vedno zelo malo podjetij, ki jih vodijo ali ustanavljajo ženske. "Na nedavnem srečanju na Evropski komisiji so izpostavili podatek, da je ženskih podjetij v Evropi samo pet odstotkov. Tako nizek delež me je zelo presenetil. Med našimi podjetji, ki nastajajo v zadnjih nekaj letih, smo sami naredili analizo in ugotovili višji delež, 20 odstotkov," je povedala. Torej, v Sloveniji prednjančimo in smo vseeno boljši od večine držav. "Ampak še vedno samo 20 odstotkov. Kje je polovica? Zato moramo in bomo tudi v Evropi spodbujali žensko podjetništvo, enakopravnost in enakomernost," je poudarila Maja Tomanič Vidovič.

Dogaja se po vsem svetu; tudi v manj razvitih državah je izrednega pomena, da bodo šle ženske v podjetništvo, "ker znajo biti zelo kreativne, ker znajo marsikaj delati s preprostimi zadevami ... od hrane do drobnih obrtnih izdelkov. V državah tretjega sveta se zdaj zelo spodbuja žensko podjetništvo, da bodo lahko zaslužile za svojo družino in zase nekaj denarja, ker so sposobne," je razložila Maja Tomanič Vidovič. In v tretjih državah ima žensko podjetništvo še večji, dodaten pomen kot pri nas, saj hkrati predstavlja možnost vključitve žensk v družbi, kar v razviti družbi načeloma ne bi smel biti problem.

Ampak zakaj je manj ženskih podjetnic? "Zagotovo ne, ker bi bile ženske manj sposobne ... Gotovo je eden od dejavnikov vpetost v družinsko okolje. Verjetno se manj odločajo za vstop v podjetništvo, dokler ni poskrbljeno za družino, in morda bo treba poskrbeti, da se bodo ženske z odraslimi otroki znova aktivirale v podjetništvu. Imajo možnost in tudi v Sloveniji je kar nekaj tovrstnih združenj, kjer se lahko podjetnice med seboj povezujejo," je dejala Maja Tomanič Vidovič. "Tudi pri investitorjih je še vedno vtis, da se išče 'moške time', sploh pri investicijah nad milijon evrov. V drugih evropskih državah je to še bolj prisotno, saj je več investicij, več skladov, ki investirajo tudi do sedem, osem, 10 milijonov evrov. Zdaj se je v eni od analiz pokazalo, da se je v veliki večini investiralo v time, ki jih vodijo moški. Ne vem, ali namensko ali slučajno," je dodala.

Evropska unija si želi več podjetnic, zato bodo podjetja, ki jih vodijo ali ki so lastniško v rokah žensk, bodisi dobila prednost pri ocenjevanju za državne investicije bodisi bo zgolj zanje odprto ciljno investiranje. "Tako bodo investicije evropskega javnega denarja usmerjene samo v ženska podjetja ter bodo morali zasebniki vendarle investirati vanje, če bodo želeli dobiti sofinanciranje in si posledično zniževati tveganja." Obenem se bo načrtno več govorilo o ženskem podjetništvu, da se bomo vsi zavedali, da so razlike, in se spraševali, zakaj. Čeprav je razlogov več. "Že pri vzgoji prihaja do razlik. Ženske se morda bolj usmerja, da bodo poskrbele za tekoče poslovanje podjetij na nižjem nivoju, medtem ko so za vodenje vseeno prihranjena mesta za moške," ugotavlja Maja Tomanič Vidovič.

Smo na prelomnici, ko se je treba vprašati, kako in kaj, ter ukrepati. Čeprav smo v Sloveniji z 20 odstotki med boljšimi, bomo verjetno tudi pri nas sprejeli ukrepe za spodbujanje ženskega podjetništva. "Vidimo, da je tudi med mladimi, študentkami veliko potenciala, ki se potem kar izgubi. Ženska se zaposli, ostane in pozabi na željo po ustvarjanju, rekoč, da je precej ovir in da bo raje ostala v obstoječem okolju. Morda bi jih spodbudili z združevanji, mreženjem, jim pokazali možnost za vstop v podjetništvo," razmišlja Maja Tomanič Vidovič.

Potrebujemo poslovne ženske. Ne primanjkuje namreč samo storitev hi-tech, materialov, industrije, kjer je bolj ali manj moški svet, "čeprav tudi tam najdemo zelo sposobne in izkušene ženske. Ampak tako kot se napoveduje v Evropi: prebivalstvo se stara. Vedno več storitev bomo potrebovali za skrb za starejše in za prilagoditev okolja zanje, zanje prijazno življenje. Po drugi strani bomo morali omogočiti kakovostno življenje mladim in družinam. In tu so ženske tiste, ki lahko oblikujejo podjetniške time, primerne za zapolnitev teh vrzeli," se zaveda Maja Tomanič Vidovič. "To se že dogaja in veseli me, da na srečanjih poslušamo tudi ženske podjetnice. Izpostavila bi na primer mamico, ki ima otroka z bralnimi težavami in ki je oblikovala pripomoček, aplikacijo za pomoč otrokom z disleksijo. Storitev, ki jo ponuja, bo pomagala marsikateri družini. Obarvana je z noto socialnosti, materinstva, družinskega življenja, pomoči. In zelo je pozitivno, da jo je oblikovala ženska," je dodala. Torej ženske za oskrbo starejših, za mlade, za družine. Za pomoč, za lepše življenje, za boljši vsakdan.

Zakaj?

Dokler bomo ženske rojevale, ne bomo enakopravne. Eno je torej naravni vidik, materinstvo, ko je ženska do 40., 50. leta vpeta v družinsko življenje. Obenem so investitorji večinoma moški in znano je, da investitorji vlagajo v znana področja ... torej moški v moške? Dobi ženska pri moški investitorjih manj priložnosti samo zato, ker je ženska? "Morda. Tudi sama sem kot predstavnica investitorjev velikokrat edina ženska in v manjšini na sestanku ali srečanju. Večinoma so okoli mene moški investitorji, ki zagotovo ocenjujejo z drugačnimi očmi kot jaz," je povedala Maja Tomanič Vidovič. "Seveda pa ni vse odvisno samo od enega investitorja in tudi mi se znotraj posvetujemo v svoji skupini in oni v svojih skupinah. Če so ekipe mešane, lahko dobimo tudi ženske vidike. A dejstvo je, da med investitorji še vedno prednjačijo moški. Koliko vpliva sam način dojemanja na priložnosti, ne vem. Ampak že odstotki nakazujejo na razlike. Če bomo želeli zvišati delež podjetnic, se bo moralo nekaj spremeniti. In seveda, več kot bo investitork, več bo tudi investicij v žensko podjetništvo ali segmente, ki so bližje ženskam," je dodala.

A zakaj je tako malo podjetnic? Smo slabše podjetnice? Nas podjetništvo ne zanima, smo manj podjetne kot moški? Smo slabe v tehnoloških poklicih, nas je manj strokovno izobraženih? Dejstvo je, da je več moških ustanoviteljev tehnoloških podjetij in posledično seveda dobijo več investicij. Dejstvo je, da je več moških investitorjev in posledično vlagajo v moška podjetja. Dejstvo je, da ženske ne bomo enakopravne, dokler bomo rojevale. Dejstvo je, da so nekateri poklici bolj moški in drugi bolj ženski. Ponekod se bolje znajdejo moški, drugje ženske.

A dejstvo je tudi, da moramo dati več priložnosti ženskam. Nujno. Zaradi enakomernega razvoja družbe, gospodarstva, sveta. In ženske, prosim, pomagajmo si. Kdo drug nam bo, če si ne bomo same med seboj? No, in seveda - ženske, na nas je, da si upamo drzniti, da tvegamo. Da vztrajamo, da se borimo, da premagamo ovire. Čeprav bo pot verjetno bolj trnova, kot če bi bile moški.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!