Med Slovenci, ki se izobražujejo ali delujejo v tujini, si vsaj nekateri zagotovo zelo želijo vrnitve v domovino, a je to vsaj po besedah sodelujočih na spletnem pogovoru v okviru projekta STAznanost malo verjetno. Zaplete se namreč pri priložnostih, ki jih domovina ponuja za vračanje bodisi v akademski sferi bodisi v gospodarstvu.

Že v razlogih, zakaj so se odločili za študij v tujini, so govorci poleg želje po novih in drugačnih izkušnjah izpostavili tudi fleksibilnost samega študija v tujini in priložnosti, ki jih ta omogoča za tako osebnostni kot karierni razvoj.

Doktorski študent biologije in molekularne biologije na Univerzi v Zurichu Tim Weber, ki je študiral tudi v Londonu, je tako izpostavil, da si je študijski program lahko bolje prilagajal svojim željam in zanimanjem, hkrati pa mu je prostor, v katerem je več mednarodnih študentov, omogočal odpiranje novih obzorij in tudi priložnosti.

Po drugi strani pa so mu ravno stiki z ljudmi iz drugačnih okolij vzbudili, kot je dodal, tudi spoštovanja do tega, kar imamo v domačem okolju. Tako se denimo večkrat pohvali z dnevom kulture, ki je za Slovence nekaj povsem vsakdanjega, v tujini pa je to malodane nepredstavljivo.

Podobno kot Weber se je zaradi priložnosti, ki jih ta ponuja, za študij v tujini odločila tudi Neža Vadnjal, doktorska študentka celične biologije na Univerzi v Cambridgeu in University College v Londonu, ki je med drugim spregovorila o razlikah med študijem doma in v tujini. "Všeč mi je, da bolj spodbujajo prenosljive veščine. Moje delovanje v Društvu VTIS tako denimo tudi šteje za izkušnje," je dejala študentka Vadnjal, ki je tudi članica upravnega odbora Društva v tujini izobraženih Slovencev (VTIS).

Akademik in raziskovalec na UCL Bartlett School of Architecture Maj Plemenitaš dodaja, da je vsaj v Združenem kraljestvu Velike Britanije precej manj birokracije kot v Sloveniji in je osredotočenost bolj na tem, kaj lahko kdo doprinese k znanosti ali znanju.

Po njegovih besedah se je treba zavedati, da imamo v Sloveniji velik privilegij, da je visoko šolstvo financirano s strani države – mislim, da je to zelo pomemben temelj, ki ga moramo ohraniti. "Istočasno se moramo zavedati, da se je treba, če želimo dosegati presežke, začeti povezovati z industrijo in drugimi panogami, ki to lahko financirajo."

Kritiko financiranja znanosti v Sloveniji je podal tudi Weber, ki je prav tako kot Vadnjal član upravnega odbora Društva VTIS. Meni, da Slovenija napačno razume, kako pristopati k javnemu financiranju znanosti v 21. stoletju.

"Imam občutek, da želimo v Sloveniji odličnost na vseh področjih. Financiramo vse, povsod moramo biti zraven. To pa v sodobnem svetu ne gre. (...) V vsem pač ne moremo biti najboljši."

Govorci so se sicer strinjali, da je kakovost življenja v Sloveniji dobra, Neža Vadnjal je med drugim izpostavila tudi pomen kakovostnega javnega šolstva, ki ga v Sloveniji ne glede na vse imamo, a med njimi se je vsaj zaenkrat v domovino vrnil le postdoktorski raziskovalec na Inštitutu za Biomedicinske vede Medicinske fakultete Univerze v Mariboru Boštjan Vihar.

"Ko sem šel v tujino, sem že imel enostavno željo po vrnitvi. Kakovost življenja v Sloveniji je res visoka, čeprav se tega morda ne zavedamo. Skratka, cilj je bil vrnitev, vendar je bila časovnica povezana tudi s štipendijo. Če tega pogoja ne bi imel, bi se verjetno vrnil nekoliko pozneje," je povedal.

Pri vračanju iz tujine v Slovenijo se je treba zavedati organiziranosti javnega in zasebnega: "Zasebni sektor je vendarle bolj prilagodljiv, tam, kjer so podjetja napredna, sama iščejo kadre iz tujine. (...) Javni oziroma vsaj akademski sektor, o katerem lahko govorim, glede na to da delujem v njem, pa je bolj rigiden glede prehajanja," je še dejal.