Nancy in njen mož Eric Letsinger ter dve hčerki, stari 10 in 13 let, so povsem običajna ameriška družina. Živijo v mestu Washington, Nancy in Eric imata službi, ki jima vzameta kar precej časa, hčerki pa poleg šole še kopico izvenšolskih aktivnosti. In nekega dne so se odločili, da svoj vsakdan vsaj za nekaj mesecev obrnejo na glavo.

"Ni bilo samo, da sva imela občutek, da samo delava," pripoveduje Nancy portalu The Huffington Post. "Začelo naju je motiti, da je vsak dan isti. Da sama prihitim domov, odvržem svojo torbo s prenosnim računalnikom in otrokoma zakličem, ali sta naredila domačo nalogo in ali sta pripravljena, da se odpeljemo. In bi se spet vsi naložili v avto ter odhiteli na ta ali oni tečaj oziroma športno aktivnost."

Z možem sta se najprej trudila, da bi našla način, da vsaj nekaj časa delata v tujini, a ker se ta želja ni uresničila, sta dobila idejo, ki je celo njima najprej delovala nemogoča. Nato pa sta se zanjo vse bolj ogrevala. Ideja je bila, da tvegajo, pustijo vse za seboj in dva meseca kot družina samo potujejo. Nancy ob tem poudari, da so družina, ki česa podobnega ni počela še nikdar. Vsako leto so se samo poleti za teden dni, mogoče kdaj največ dva, odpravili v njim najbližje letovišče ob morju.

Toda to poletje so tvegali. Z možem sta vzela nekaj plačanega dopusta (Nancy šest tednov, Eric je dobil samo dva), ostalo je bil neplačan dopust. Hčerki sta imeli nekaj časa tako in tako počitnice, nekaj časa pa sta manjkali, zato ju je morala mati pri ravnateljici opravičiti. "Toda veste, kaj je ta rekla," pove. "To si bosta zapomnili bolj kot karkoli, kar se bosta naučili v šoli." Sta se pa Nancy in Eric potrudila, da sta se hčerki na potovanju res čim več naučili o lokalnih kulturah.

Potovali so po Južni Ameriki, a seveda tako, da so skozi prišli čim ceneje. To je pomenilo, da niso bili v hotelu, temveč so spali pri domačinih. Uporabljali so poceni lokalen prevoz, si kuhali sami s hrano, ki so jo kupili v trgovinah. "Proračun za potovanje sva z možem določila tako, da sva se vprašala, kakšno vsoto lahko to leto odtegneva od denarja, ki ga vsak mesec dava na stran za pokojnino," pojasnjuje Nancy. "Raje sva to leto več investirala v najino družino."

"In najino družino je to res spremenilo," nadaljuje. "Ker še nikoli nismo počeli česa takega, smo res delovali kot ekipa. Otroka sta kmalu ugotovila, da ne bova mogla samo midva kot mama in oče vse določiti in jima nato samo povedati, kaj morata narediti. Videla sta, da si bomo morali pomagati. Zaradi te izkušnje se tudi sedaj, ko smo se vrnili, počutimo bolj povezani." Kljub temu da so se bili, ko so se vrnili domov, spet prisiljeni vrniti v nekdanji vsakdan, se cela družina še vedno veliko bolj kot prej obnaša kot ekipa.