Vse več ljudi dobiva občutek, da bi filmski znanstvenofantastični scenariji prav lahko kmalu postali resničnost. Stvari namreč že zdavnaj niso več samo navadna miza, telefon, tla … Vse, kar nas obdaja, postaja pametno in predvsem vse pametnejše. Celo kante za smeti.

London. 2013. Mesto je namestilo smetnjake startupa Renew, ki so nudili brezplačen brezžični internet. Ne le da je bilo mogoče tako v njihovi bližini brezplačno na spletu poiskati kakšno informacijo, morda pa celo poreciklirati kakšen odpadek – izkazalo se je, da lahko podjetje na tak način zbere kar precej podatkov o mimoidočih. Jim lahko zaupamo, da jih ne bodo zlorabili? Britanski informacijski pooblaščenec se je odločil, da ne, in podjetju so takšno zbiranje podatkov prepovedali.

Seveda so se ti branili, da povsem po nepotrebnem, saj lahko takšno zbiranje podatkov le izboljša kakovost življenja ljudi. Mar ni to vedno izgovor? "Takšno zbiranje podatkov lahko primerjamo s spletnimi stranmi," so pred dvema letoma pojasnjevali v svoji izjavi za javnost. "Vidiš lahko, koliko ljudi pride na stran in koliko jih se vrne, ne moreš pa dobiti nobenih osebnih podatkov."  Vztrajali so, da njihova tehnologija le zazna pametne telefone v določenem radiju, ugotovi, kako blizu oziroma daleč so, kako hitro in kam se premikajo, ter prepozna, katera vrsta oziroma znamka so.

New York. 2015. Podjetje Bigbelly se poteguje za subvencijo mesta, s katero bi svoje smetnjake spremenili tudi v oddajnike brezplačnega brezžičnega interneta. In njihov argument, zakaj bi to koristilo vsem občanom: poleg tega, da bi lahko po spletu brskali, ne da bi jim bilo za to treba plačati, to, da bo lahko mesto s podatki, ki jih bodo tako v podjetju pridobili, izboljšalo kakovost življenja meščanov. To je seveda lahko res; vprašanje je, ali bomo lahko vedno vedeli, kaj vse lahko izvedo in v kakšne namene lahko to uporabljajo. Bomo v prihodnje doživeli, da nam bodo oglaševanje tako kot na spletu prilagodili tudi na ulicah, ki jih najpogosteje uporabljamo? Ljudem bi bilo tako mogoče prilagoditi tudi ponudbo trgovin in storitev. Podjetje, ki ima v lasti smetnjake, bi s prodajo takšnih informacij lahko precej zaslužilo.

So pa smetnjaki podjetja Bigbelly že sedaj precej pametni. Imajo senzorje, ki zaznajo, kdaj so polni ali smrdijo – takrat o tem obvestijo smetarje. Nekateri smeti tudi sproti stiskajo in tako delajo več prostora. Stroške nudenja brezplačnega interneta pa naj bi, tako vsaj pravijo, razen s subvencijo krili kot londonsko podjetje Renew: z možnostjo, da na njihovih smetnjakih kupite oglas. V New Yorku bodo sicer do konca leta v brezplačne oddajnike brezžičnega interneta zagotovo spremenili nekdanje telefonske govorilnice. Tako kot Bigbellyjevi pametni smetnjaki se bodo napajale s solarno energijo, imele bodo vtičnice, kjer bo mogoče napolniti mobilni telefon.

Američani tako kot Angleži zbiranja podatkov najbrž ne bodo prepovedali, saj imajo eno slabših zakonodaj na tem področju. To se pravzaprav še kako tiče tudi nas. Četudi smo na drugi strani luže, imajo namreč mnoga podjetja, ki jim zaupamo veliko informacij, sedež ravno v ZDA.