Datum, ki ga proizvajalci odtisnejo na embalažo svojih izdelkov, preveč kupcev razume kot rok, do katerega jih morajo porabiti. Potem romajo v smeti. Tako pa povsem po nepotrebnem zavržemo veliko še povsem užitne hrane, pravi ameriški Svet za obrambo naravnih resursov. Vsako leto tako po svetu odvržemo za kar 150 milijard evrov užitne hrane.

Kaj nam sploh pove datum na embalaži?

"Porabiti do" piše na živilih, ki so res hitro pokvarljiva, in tu slovenski Nacionalni inštitut za javno zdravje priproča, da se datuma držimo. Uporabno najmanj do pa ne pomeni, da se izdelka po tem datumu ne smemo pritakniti. Strokovnjaki poudarjajo, da naj bi šlo za datum, do katerega proizvajalec jamči, da je hrana v optimalnem stanju. Kar pa ne pomeni, da se denimo zaradi nemarnega shranjevanja ne more pokvariti prej. Oziroma da ne more ostati varna za uživanje še dneve po tem roku.

Zakaj se več ne zanesemo na svoje čute?

Ko presojamo, kaj se lahko znajde na našem krožniku, bi se kot predniki morali zanašati na svoje čute. Mleko in jogurt lahko denimo ostaneta užitna tudi teden dni po datumu, ki je napisan na embalaži, in zelo hitro lahko opazite, kdaj se res pokvarita. Poleg tega na ameriškem ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da bi se predpisanih datumov res morali držati le pri izdelkih za majhne otroke. Sicer pa poudarjajo, da je mnogo odvisno od tega, kdaj je bilo živilo sploh proizvedeno, kdaj smo odprli embalažo, kako je bilo shranjeno.

Komu je v interesu krajši iztek uporabnosti?

Treba je vedeti, da proizvajalec sam odloča, kakšen datum bo na embalaži in marsikateremu je lahko v interesu, da iztek uporabnosti deluje čim krajši. Zato se je res treba zanesti tudi na staro dobro zdravo kmečko pamet.