Kdo pije in kdo plača, bi se po domače glasilo vprašanje, ki povzame smisel zgornjega zemljevida. Znanstveniki Univerze v Sydneyu so preučili, kako so med seboj države sveta povezane gospodarsko. Kdo proizvaja izdelke za koga? Kdo je tisti, ki izplačuje plače? Kje so plače boljše in kje slabše?

Ena izmed ugotovitev Avstralcev: 5 milijonov Kitajcev proizvaja izdelke samo za avstralski trg. Ti ljudje z zelo nizkimi plačami praktično vzdržujejo avstralski način življenja. Da si lahko Avstralci (povprečna letna plača 43 tisoč evrov) privoščijo poceni računalnike pa ne bo slabo plačan samo nekdo na Kitajskem (povprečna letna plača 1900 evrov). Kitajci bodo pri proizvodnji uporabili dele, ki so bili narejeni na Filipinih (povprečna letna plača 1200 evrov) in Tajskem (povprečna letna plača 1500 evrov).

Še nekaj podobnih povezav.

Francozi (povprečna letna plača 42 tisoč evrov) kadijo cigare, ki jih proizvajajo na Poljskem (povprečna letna plača 7200 evrov). Poljaki za njihovo proizvodnjo uporabljajo material, ki ga uvozijo iz Tanzanije (povprečna letna plača 123 evrov).

Tanzanija nato spet uvaža računalnike, ki so proizvedeni na Kitajskem, njihov dizajn je zasluga Američanov. Leta 2010 je okoli 500 tisoč delavcev v Tanzaniji proizvajalo samo izdelke, ki so bili prodani na ameriškem trgu (v skupni vrednosti 160 milijonov evrov). Obenem je v ZDA le tri tisoč delavcev delalo za Tanzanijce. Seveda so bili plačani veliko bolje (povprečna letna plača v ZDA je 42 tisoč evrov)

Ameriška oblačila so potem spet najpogosteje iz bombaža, ki je pridelan na Kitajskem ali v Pakistanu (povprečna letna plača 1000 evrov). In tako v nedogled. Povezav kar ni konec.

Več si jih lahko preberete v zborniku "Journal of Industrial Ecology." Študija ima naslov "The Employment Footprints of Nations Uncovering Master – Servant Relationships," torej Sledi zaposlovanja narodov odkrivajo, kdo je gospodar in kdo služabnik.