Cekin.si
Živila v škatli
Koristno

Kam gredo sveža živila, ki ob koncu dneva ostanejo na trgovskih policah?

Špela Zupan
30. 03. 2016 09.37
4

Sveža hrana, ki naslednji dan ne sme biti več v prodaji, kot so pečeno meso, salama, kruh, sladice, sadje, zelenjava, pa tudi živila pred iztekom roka uporabnosti, kot so mleko, mlečni izdelki, moka, testenine, vloženo sadje in zelenjava, ne pristanejo v smeteh.

V Sloveniji lahko trgovec podari živila dobrodelnim organizacijam, če izpolnjujejo enake zahteve glede varnosti in kakovosti kot v trgovini. Podarijo lahko vse iz prodajnega programa, ne glede, ali je zapakirano ali ne.

Med njimi je sveža hrana, ki naslednji dan ne sme biti več v prodaji, kot so pečeno meso, salama, kruh, sladice, sadje, zelenjava, mleko, mlečni izdelki, pa tudi živila pred iztekom minimalnega roka uporabe, označenega z "uporabno najmanj do", kot so moka, testenine, vloženo sadje in zelenjava ter olje.

Slovenski trgovci podarijo živila dobrodelnim organizacijam, ki jih dajo pomoči potrebnim.
Slovenski trgovci podarijo živila dobrodelnim organizacijam, ki jih dajo pomoči potrebnim.FOTO: Thinkstock
Pomoč pomaga ljudem lajšati življenjsko stisko, v kateri so se znašli. S trgovci sodelujemo na lokalni ravni in hrano še isti dan razdelimo. Količina podarjenih živil z leti vse bolj narašča. —Rdeči križ

V Mercatorju od leta 2013 sodelujejo v projektu Viški hrane, v katerem podarijo neprodana živila. Živila zbirajo v večjih trgovinah, prostovoljci humanitarnih organizacij se glede na vrsto in količino hrane sproti odločajo, za koga je primerna in kako jo bodo razdelili. Vsaka predaja hrane je evidentirana, količine so različne glede na lokacije in dneve. Poleg z Rdečim križem in Karitasom sodelujejo še z Lions klubi, Skupnostjo Cenacolo in Zavodom Pod streh'co.

Pri Sparu so tudi pri Viških hrane, zato izdelke, ki so konec dneva ostali neprodani in so varni za uživanje, pripravijo za dobrodelne organizacije. Pretežno gre za sveže pripravljeno hrano v trgovini, mlečne in pekovske izdelke. "Količine niso velike, saj se izdelki vsakodnevno sproti naročajo, pripravljajo in pečejo v trgovini glede na dnevni obisk kupcev," so pojasnili.

Tudi v Tušu sodelujejo v projektu Viški hrane. S pomočjo humanitarnih organizacij delijo živila pomoči potrebnim, od varnih hiš in materinskih domov do javnih kuhinj in drugih organizacij. "Gre predvsem za hrano oziroma izdelke, ki bi jim sicer naslednji dan pretekel datum uporabe in bi jo bili po zakonodaji po zaprtju trgovine primorani uničiti. Tako povsem varno, kakovostno ustrezno in sprejemljivo hrano, ki bi drugače končala kot biološki odpadek, v naših trgovinah zvečer primerno zapakiramo in predamo prostovoljcem, ki poskrbijo, da pravočasno pride v roke pomoči potrebnih," so razložili.

Pri Hoferju hrane ne zavržejo in praktično nimajo ostankov. Nekaj izdelkov pa vendarle podarijo, in sicer Botrstvu in Karitasu. "Slednjim tedensko podarimo večje količine vzorčnih izdelkov, ki jih dobavitelji pošiljajo kot nove predloge za uvrstitev v prodajo. Med njimi so na primer toaletni papir, krpe, folije, higienski izdelki, knjige, igrače, pa tudi prehranski izdelki." Predvsem s Karitasom se sproti dogovarjajo za druge oblike zbiranja hrane za pomoči potrebne.

Pri Lidlu sodelujejo z Zavodom Pod Strehco, Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje, Humanitarnim združenjem Žvižgač, Zvezo Lions, Anino zvezdico. "Omenjenim organizacijam z namenskimi donacijami prehrambnih izdelkov z daljšim rokom trajanja, ki ne potrebujejo hladilne verige, pomagamo tudi večkrat med letom," so sporočili.

Komentarji (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
jesenvoyo 30. 03. 2016 09.45
+34
Nihče pa ne pride na preprosto idejo, da bi znižal cene in bi se vse prodalo takoj in sproti. Da je to upravičen razmislek dokazujejo številne akcije in popusti, ki bi bili v primeru realnejših cen nepotrebni. Tako pa moraš imeti nekaj kartic in katalogov, vedet ne vem kaj, da dobiš cenejšo hrano za nakup.
forti5 30. 03. 2016 10.40
+19
niso še tako daleč, da bi znižali cene in več prodali..taka matematika v SLO ne gre.
BŠK 30. 03. 2016 11.12
+16
Pa namesto da bi to dvoje res storili vidiš v jutranjih in večernih urah do vrha naložena smetarska vozila kako omenjeno hrano vozijo na deponije
jakec1575 30. 03. 2016 12.48
+6
Nekatera zivila imajo tudi do 150% marzo. Zakaj bi imel 50 ce lahko proda po 150 in več% in igra potem po izetku dobrotnika. Slovenija je majhen trg, kjer se konkurenca tezko razvije. So pa se cene v zadnjih letih bolj normalizirale, ceprav so glede na kupno moc se vedno mocno previsoke. Majhna država, majhne logisticne kapacitete, visje cene. Žal. marze pa si hitro lahko vsak sam izracuna od kmetove odkupne cene pa priozvodne cene mlekarn in cene embalaze. Upostevate rabate in vam je jasno, zakaj veleevropski diskonti prosperirajo. Gradijo na obsegu produkcije, poslusajo kupca in imajo manjse marze. Pa verjetno bolj stiskajo dobavitelje. Čakam do zadruzno obliko. upam, da jo docakam v tem zivljenju. Dalec najnizje cene, dokazano.
Oglaševanje Uredništvo PRO PLUS Moderiranje Piškotki Spremeni nastavitve piškotkov Politika zasebnosti Splošni pogoji Pravila ravnanja za zaščito otrok
ISSN 2630-1679 © 2025, Cekin.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1254