Mehiški telekomunikacijski tajkun je pot v finančna nebesa našel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je privatiziral nacionalno telekomunikacijsko podjetje. Lani je na lestvici najbogatejših zasedal tretje mesto, njegovo premoženje pa je v zadnjem letu zraslo za 18.5 milijard dolarjev. Pred kratkim je prejel tudi odobritev za združitev svojih fiksnih omrežij z največjim mobilnim opreaterjem v latinski Ameriki América Móvil (AMX). Njegov gradbeni gigant, podjetje Impulsora del Desarrollo y el Empleo, pa gradi ceste in energetsko infrastrukturo.
Sin libanonskih emigrantov ima poleg tega še lastniške deleže v družbah Inbursa (GPFOY), Bronco Drilling (BNRC), Independent News & Media, Saks (SKS) in The New York Times Co. (NYT). Čeprav govorice zaenkrat zanika, pa so vse glasnejša ugibanja, da bo v newyorški časopisni hiši kmalu prevzel večinski delež. Za podporo medicinskih raziskav je lani namenil 65 milijonov dolarjev.

Premoženje doslej najbogatejšega Zemljana se je lani povečalo “le” za 13 milijard dolarjev. Sicer pa Microsoft predstavlja le 40% Gatesovega premoženja. Preostalih 60% pa investicije v družbe Four Seasons hotels, Grupo Televisa (TV) in AutoNation (AN). Gates se sicer vse od leta 2008, ko je odstopil z mesta predsednika svoje družbe, veliko posveča dobrodelnosti. Fundacija Bill & Melinda Gates podpira projekte v boju proti lakoti, zavzemajo se za boljšo dostopnost šolanja za revnejše Američane in financirajo razvoj cepiv in zdravil proti malariji, tuberkulozi in AIDSu.

Ameriški borzni genij se je znašel na tretjem mestu po tem, ko se je s sicer tveganimi naložbami v banko Goldman Sachs in General Electric njegovo premoženje povečalo za 10 milijard dolarjev. Pravi, da so ZDA z recesijo preživele “finančni Pearl Harbor” in svari, da bo okrevanje dolgotrajno.
Pred kratkim je za 26 milijard dolarjev pridobil železniškega velikana Burlington Northern Santa Fe, katerega knjigovodska vrednost se je v letu 2009 povečala za skoraj petino na nekaj manj kot 22 milijard dolarjev. Sin borznega posrednika iz Nebraske je svojo pot začel leta 1965, ko je prevzel tekstilno podjetje Berkshire Hathaway in ga uporabil kot odskočno desko za investiranje v zavarovalništvo (Geico), prehrambeno industrijo (Dairy Queen), storitve (MidAmerican Energy) in nazadnje še razvoj električnih avtomobilov (BYD).

Njegova Reliance Industries je že najbogatejša indijska družba, v zadnjem času pa se želi Ambani prebiti tudi na svetovni trg. Tako za 65% delež potapljajočega se kanadskega naftnega podjetja ponuja 2 milijardi dolarjev. Njegova ponudba za nakup propadlega proizvajalca petrokemikalij LyondellBasell je bila zavrnjena. Reliance Industries je sicer ustanovil že Amabanijev oče, po njegovi smrti pa sta družbo, ki je razcvet doživela šele pod njegovim vodstvom, kratek čas upravljala skupaj z bratom. V lasti ima tudi kriket moštvo.

Najbogatejši londončan upravlja podjetje ArcelorMittal (MT), največjega proizvajalca železa na svetu. Čeprav je dobiček družbe leta 2009 padel kar za 75% in 2009 in so morali za 12% znižati plače, so obeti o izboljšanju stanja v prihodnosti, vrednost delnic vseeno povečali za tretjino.
Mittal želi medtem svojo dejavnost razširiti v rodni Indiji, zato želi graditi železarne v Jharkhadu in Orissi, vendar pa še ni prejel odobritve države. Svojo pot je sicer začel v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v družinskem železarskem podjetju, lasten posel pa je začel leta 1994. Zgodbo o uspehu je gradil tako, da je poceni kupoval propadajoče železarne v vzhodni Evropi. 1.1 milijardo dolarjev je lani zaslužil tudi s prodajo deleža v družbi Kazakh refinery. Februarja je kupil britansko nogometno moštvo QPR in February, financira pa tudi gradnjo skulpture v londonskem olimpijskem parku, ki bo dokončana do olimpijskih iger leta 2012. Njegova snaha je pred kratkim kupila insolventno nemško modno hišo Escada.

Ustanovitelja Oracla (ORCL) sreča še ne zapušča, vrednost delnic je v zadnjem letu zrastla za 70%. Velikan na področju hranjenja podatkov je v zadnjih petih letih kupil kar 57 družb. Pred poslovnim uspehom je bil študent fizike na Univerzi v Chicagu, a ni diplomiral, Oracle pa je ustanovil leta 1977. V lasti ima še 52% delež v podjetju za poslovno programsko opremo NetSuite (N) v vrednosti 480 milijonov dolarjev. V prostem času je strasten jadralec in skupaj s prijateljem Davidom Greffenom ima v lasti prestižno jahto Rising Sun.

Blišč je nazaj! To pa je francoskemu modnemu mogotcu omogočilo, da se je zavithel na vrh najbogatejših Evropejcev, saj je vrednost družbe LVMH - Louis Vuitton Moet & Chandon porastla za kar 57%. LVMH pa med drugim v Shanghaiju vstopa tudi na nepremičninski trg s projektom L'Avenue Shanghai, v sodelovanju z milijarderjem Stanleyjem Hojem.
Arnault ima v lasti še družbo Go Voyages in graditelja jaht Royal Van Lent in lastniški delež v družbi Carrefour (CRERY). Arnaultov oče Jean, ki je umrl januarja, si je z gradbeništvom uspel ustavriti manjše bogastvo, ki je bilo osnova za sinov uspeh. Tudi zdajšnja korporacija je družinski posel. Sin Antoine (32) in hčerka Delphine (34) sta člana upravnega odbora LVMH. Žena je koncertna pianistka, črno bele tipke pa menda odlično obvlada tudi Arnault.

Prisegel si je, da bo postal najbogatejši človek na svetu in kot kaže, je na pravi poti, da mu uspe, saj je svojemu bogastvu lani dodal 19.5 milijard dolarjev. Čeprav je sin nekdanjega brazilskega ministra za rudarstvo, trdi, da je uspel brez očetove pomoči. “Moj oče je bil kvečjemu problem, ker me ni nikoli spustil niti blizu rudarske družbe Vale, katere predsednik je bil.” Aktivno je sodeloval v akciji s katero je Rio de Janeiru uspelo dobiti bitko za olimpijske igre leta 2016.

Španska družba prodaja pod različnimi blagovnimi znamkami, med drugim Zara, Massimo Dutti in Stradivarius v kar 4500 trgovinah v 73 državah, načrtujejo pa sodelovanje s Tata Group za vstop na indijski trg. Otrega ima sicer v lasti tudi prestižen stanovanjski kompleks v Miamiju, posestva v Parizu, Londonu in Lizboni, zanimajo pa ga investicije v nogometna moštva, turizem, bančništvo in plin. Sin železniškega delavca je kariero začel v trgovini z majicami, takratna žena (danes tudi milijarderka) pa je začela krojiti obleke kar v domači dnevni sobi. Na čelu družbe ga bo najverjetneje nadomestila hči Marta.

10. Karl Albrecht/ veriga supermarketov, 23.5 milijard

Je lastnik ene najmočnejših evropskih verig supermarketov Aldi Sud, trgovine imajo tudi v ZDA. Ocenjena prodaja: 37 milijard na leto. Albrecht je v posel sicer vstopil po drugi svetovni vojni, ko sta z bratom mamino najhno trgovinico spremenila v prvi Aldi. Partnerstvo sta razdrla leta 1961, Karl je dobil trgovine v Nemčiji in pravice za širitev znamke v Veliko Britanijo, ZDA in Avstralijo, Theo pa del Nemčije in ostalo Evropo. O njegovem zasebnem življenju je znanega le malo. Je upokojen, rad igra golf in vzgaja orhideje.