Predstavljamo vam deset dih jemajočih tehnoloških in gradbenih čudes, ki združujejo znanje in kreativnost človeštva, obenem pa sestavljajo lestvico desetih najdražjih tovrstnih projektov.
Viseči most Akashi Kaikyo, ki s hitro cesto povezuje glavni japonski otok Honšo z malim otokom Awaji nad istoimenskim morskim prelivom, so zgradili pred 12 leti. Nekaj manj kot 4 kilometre dolg most je širok 35,5 m, njegova posebnost pa je tudi 1.737 barvnih svetil rdeče, zelene in modre barve, pritrjenih na konstrukcijo in stebre. V kar 28 barvnih različicah jih prižigajo ob nacionalnih in regionalnih praznikih, spominskih dnevih in drugih svečanostih.
Namen znanstvenega čudesa: poustvariti "veliki pok". Gre za največji pospeševalnik na svetu. Leži v krožnem predoru na švicarsko-francoski meji v bližini Ženeve. 27 km dolg predor je speljan do 175 m pod zemljo. Nekaj manj kot 4 metre širok betonski predor, ki je bil zgrajen leta 1988, so prej uporabljali za Veliki elektronski-pozitronski trkalnik. Projekt vzdržuje in pripravlja več kot osem tisoč fizikov iz več kot 85 držav ter nekaj sto univerz in laboratorijev.
Serija mostov povezuje San Francisco in Oakland. V dveh nadstopjih pa se lahko na dan prepelje 270.000 vozil. Sedem kilometrov dolg most so začeli graditi leta 1933, odprli pa so ga pol leta prej kot Golden Gate Bridge. Za vožnjo je bilo prvih nekaj let po odprtju treba plačati 65 centov. Cena je do danes zrasla na štiri ameriške dolarje.
Reaktor je naslednik poskusnega reaktorja JET v Veliki Britaniji. Znanstveniki z njegovo pomočjo razvijajo tehnologijo pridobivanja energije z zlivanjem oziroma fuzijo lahkih jeder. Pravzaprav želijo potrditi izvedljivost zlivanja jeder devterija in tritija v goreči plazmi v merilu elektrarne, zagotoviti pogoje za daljše gorenje plazme in doseganje ugodnega razmerja med vloženo in proizvedeno energijo. Začetek gradje reaktorja je bil sicer napovedan za leto 2006, a se je zapletlo pri lokaciji. Za reaktor so se namreč potegovali Japonci, Španci in Francozi. Potem ko so v tekmi zmagali slednji, se je gradnja leta 2008 v mestu Cadarach na jugu Francije le začela.
Nekaj manj kot 1300 kilometrov cevi premera 122 centimetrov je speljanih iz zaliva Prudhoe do Valdeza. Povod za gradnjo je bila naftna kriza leta 1973. Takrat so arabske članice Opeca uvedle naftni embargo zaradi ameriške podpore Izraelu med bližnjevzhodno vojno, to pa je močno dvignilo cene nafte na svetovnem trgu. Za izgradnjo naftovoda se je še posebej zavzemal takratni ameriški predsednik Richard Nixon. Gradnja se je nato začele leta 1975, dve leti pozneje je naftovod, ki so ga gradili v ekstremnih vremenskih razmerah, gradnja pa je zahtevala 32 življenj, začel delovati. V naftovod je sicer vljučenih 12 črpališč, zaradi zmanjševanja zalog nafte količin pa naj bi, če novih nahajališč ne bodo našli, do leta 2015 delovala le še štiri. Dnevni pretok nafte naj bi se iz zdajšnjih dva milijona sodov namreč zmanjšal na 200.000 sodov na dan.
Gre za bodoči razred super letalonosilk ameriške mornarice. Ladje bodo imele v primerjavi s predhodnicami ševilne izboljšave: novozasnovane jedrske reaktorje A1B, stealth tehnologijo, namesto parnih elektromagnetne katapulte in napredno lovilno opremo. Z novo tehnologijo naj bi zmanjšali posadko in posledično tudi ceno vzdrževanja. Prve dele so začeli izdelovati leta 2007, prvi končni izdelek – letalonosilka, ki jo bodo sestavili v ladjedelnici Northrop Grumman Shipbuilding v zvezni državi Virginia, pa naj bi bil končan leta 2015.
Predor pod Rokavskim zalivom je 50 kilometrov dolga železnica, ki povezuje Folkestone v bližini britanskega Doverja s francoskim Coquellesom. Na najbižji točki predor doseže globino 75 metrov. Za prevoz potnikov uporabljajo hitri vlak Eurostar. Leta 1996 je predor našel svoje mesto na seznamu svetovnih čudes. Ideja za izgradnjo tunela, ki bi povezal obe državi, se je sicer pojavila že leta 1802, vendar pa je britanska politika projektu nasprotovala, ker naj bi ogrozil nacionalno varnost države. Projekt je nato na zeleno luč čakal vse do leta 1988, tunel pa so odprli šest let pozneje. Zanimivo je, da so za gradnjo porabili le 80 % načrtovanih sredstev.
V sklopu projekta je bilo skupaj zgrajenih 260 kilometrov avtocestnih pasov, več kot polovica pod površino ali na objektih. Vgrajenega je bilo okoli 3 milijone kubičnih metrov betona in izkopanega 12 milijonov kubičnih metrov materiala. Največji most s poševnimi kabli, ki je zgrajen znotraj projekta, je z osupljivo širino desetih voznih pasov v svoji kategoriji dosegel rekord in sedaj predstavlja simbol mesta.
Debate o gradnji so se vlekle več desetletij, zaradi negativnih okoljskih vplivov pa projekt še vedno ostaja sporen. Ne le da se menja podoba pokrajine, ampak se spreminja tudi podnebje na zelo velikem območju. Gre za največjo in najbolj kompleksno hidroelektrarno na svetu, dokončana pa naj bi bila prihodnje leto. Jez je 185 metrov visoka konstrukcija, dolga kar 2 kilometra. S proizvodnjo 18,2 milijona kW energije bo elektrarna za kar 40 % presegala proizvodnjo doslej največje hidroelektrarne Itapu, ki leži na meji med Brazilijo in Paragvajem. Se pa Kitajci najverjetneje ne bodo ustavili le pri tem projektu. Ocenili so, da je samo v rekah na jugozahodu države toliko energije, da bi z njo bi na leto proizvedli neverjetnih 1,92 trilijona kWh elektrike.
1. Mednarodna vesoljska postaja, (116 milijard €)
Gre za skupni projekt šestih vesoljskih agencij ZDA, Rusije, Japonske, Kanade, Brazilije in Evropske unije. Postaja se nahaja na tirnici okoli Zemlje na višini približno 360 km. Gradnja naj bi se zaključila prihodnje leto. Postaja služi kot raziskovalni laboratorij, kjer dnevno opravljajo poskuse s področja biologije, fizike, astronomije in meteorilogije. Postaja tudi omogoča testiranje vesoljskih sistemov, ki bodo potrebni za daljše misije na Mars ali Luno.
Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV