To je razlog, da moramo biti včasih malo bolj sebični ter se naučiti, da rečemo ne stvarem, ki nas ne veselijo in niso neobhodne obveznosti. Upoštevajte naslednje trike in videli boste, da lahko prav vsak med nami zadiha malo lažje.

1. Ne sprejmite vsakega povabila

Preden sprejmete kakršno koli povabilo, pomislite, ali se tega dogodka resnično želite udeležiti. Če se že ob misli na dogodek, razveselite, sprejmite povabilo. Če vam udeležba ne bo v veselje ni pa niti nujna, povabilo vljudno zavrnite. Nato pa naj vas ne grize slaba vest. Povsod pač ne morete biti in to morajo drugi ljudje razumeti.

2. Ne poskušajte narediti vsega

Kadar koli dobite občutek, da imate naenkrat preveč obveznosti, globoko vdihnite in si postavite prioritete. Najbolje je, da se prepustite intuiciji. Namesto da naredite tisto, kar vam nalaga okolica, se intuitivno odločite, kaj se vam zdi pomembneje. Telovadba ali večerja s prijatelji? Dan ima le 24 ur in sprejmite dejstvo, da vsega ne boste mogli nikoli opraviti.

3. Izkoristite trenutke dolgčasa

Se spomnite tistih trenutkov, ko ne veste, kaj bi počeli? Tudi tisti, ki se nenehno pritožujejo, da so prezaposleni, občutijo včasih dolgčas. A takrat ne odprite Facebooka ali kakšne druge spletne strani. Pomislite, kaj vse ste si želeli v življenju početi pa niste mogli, ker ni bilo časa, in se poskušajte tega lotiti sedaj. Ste želeli slikati ali se naučiti plezati? Izkoristite ta čas.

4. Čas zase si vzemite brez slabe vesti

Nikakor ni prav, da imate slabo vest, kadar si želite, da bi bili sami s seboj. Tudi takrat, ko vsaj navidezno ne počnete ničesar, se lahko zgodi, da vaše dejavnosti obrodijo sadove. Čeprav ne boste počeli ničesar in boste uživali v tem, da ste brezdelni, lahko ravno v tem času umirjenosti in tišine dobite najboljše ideje.

5. Sledite enemu samemu pravilu

Živite po naslednjem pravilu. Ne naredite si urnika in nato dejavnosti razvrstite po prioritetah, temveč najprej razmislite, kaj so vaše prioritete, nato pa jih spremenite v svoj urnik.

Preberite si še, kako je 32-letnik s povsem normalno plačo dosegel, da mu ni več treba delati.