"Za nami je posebno leto, zaznamovano s pandemijo covida-19, ki je spremenila naša življenja in delo. Kriza je disproporcionalno prizadela ženske na trgu dela in le še poglobila razlike v škodo žensk. V prvem valu in drugem valu epidemije je bilo po podatkih statističnega urada med vsemi ženskami, ki so bile odsotne z dela, največ žensk odsotnih iz razloga čakanja na delo.  Državni ukrepi pomoči pa ne zagotavljajo 100-odstotnih nadomestil izgube plače. Tudi podatki o brezposelnosti kažejo, da je delo od začetka krize izgubilo več žensk kot moških," navajajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. 

Tretja skupina zaposlenih žensk pa se spopada z delom na domu. To prinaša dodatne pasti za ženske, kot sta brisanje mej med zasebnim in poklicnim življenjem ter povečana količina nevidnega in neplačanega dela. Že pred epidemijo so zaposlene ženske v Slovenija porabile 10 ur več na teden za skrb za otroke (ženske 25 ur; moški 15 ur), ter 4 ure več za kuhanje in hišna opravila (ženske 14 ur;  moški 10 ur), navajajo v ZSSS. Med epidemijo pa se je količina skrbstvenega dela še občutneje povečala.

Zakonodajne spremembe

Leto 2020 je prineslo tudi nekaj  zakonodajnih sprememb, ki neposredno in posredno vplivajo na položaj žensk. Tako je bila na pobudo Sindikata delavcev trgovine Slovenije in ZSSS vložena in sprejeta novela zakona, po kateri v primeru dela za skrajšani delovni čas zaradi starševstva država zaposlenemu krije prispevke za socialno varnost do polnega delovnega časa od dejanske plače in ne več od sorazmernega dela minimalne plače. Gre za manjše spremembe, ki izboljšujejo položaj žensk v starosti.

Prav tako se je z letom 2021 starševski dodatek in najnižje izplačilo materinskega, očetovskega in starševskega nadomestila dvignilo in izenačilo na osnovni znesek minimalnega dohodka oziroma 402,18 evra mesečno. S tem se izboljšuje položaj študentk in brezposelnih, ki nimajo pravic do starševskega nadomestila, na kar smo več let opozarjali tudi v ZSSS. Enkratna pomoč ob rojstvu otroka se je dvignila na 350 evrov ( v letu 2021 ta znaša kot interventni ukrep 500 evrov).

"Kljub temu ključne težave na trgu dela ostajajo. Ponovno je bila zamujena priložnost za sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi, uzakonitev pravice do plačanega oskrbovalskega dopusta, ki bi razbremenil zaposlene, zlasti ženske pri oskrbi starejših družinskih članov ter pravico do prožnih oblik dela zaradi skrbstvenih obveznosti. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa s prenosom Direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ki prinaša nekaj teh rešitev, še pričelo ni," pravijo v sindikatu. 

Še vedno ostaja težava plačna vrzel med spoloma

Vrzel med spoloma se v Sloveniji najhitreje povečuje med vsemi članicami EU. Medtem ko se v večini drugih EU držav zmanjšuje! V Sloveniji je v letu 2019 znašala 7,9 odstotka, povprečje v EU-27 pa 14,1 odstotka.

Ženske v Sloveniji se vedno čakajo na uvedbo ženskih kvot za zasedanje najvišjih položajev v gospodarskih družbah. Po deležu žensk v upravnih odborih smo še vedno pod povprečjem, v Sloveniji ta znaša 21,6 odstotka, v EU 28,7 odstotka. Tudi tukaj zaostajamo za državami, ki beležijo največji napredek in imajo uzakonjene spolne kvote (Francija, Belgija ipd.).

Koronakriza je razgalila tudi vso razsežnost in vseprisotnost nasilja in spolnega ter drugega nadlegovanja nad ženskami. Pristojne institucije beležijo 20-odstotno porast obravnave nasilja v družini. Vse več je javnega pričevanja žensk o doživetem spolnem nasilju in čas je, da se spremeni odnos do tovrstnih pojavov. Prav tako se je povečalo število primerov nasilja na delovnih mestih tretjih oseb, nasilnih strank, uporabnikov in njihovih svojcev. "V ZSSS smo ministrstvo za delo in vlado že večkrat pozvali, naj nemudoma začne postopek ratifikacije konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela, ki bo z letošnjim letom stopila v veljavo. S tem bi se Slovenija pridružila prvim evropskim državam, ki so že ratificirale konvekcijo (Italija kot prva) oz.  so pristopile k sami ratifikaciji in dala jasen signal, da nadlegovanje in nasilje ne glede na obliko opravljanja dela nimata kaj iskati v sferi opravljanja dela," so še dodali.