Tudi vi upate, da bodo vaši otroci končali šole, dobili odlično plačano službo, imeli na kupe denarja, si ustvarili čudovito družino in lagodno živeli? Vse to in še več pa bodo dosegli z malo vloženega truda, saj res ne želite, da se v življenju mučijo?

Vsi starši svojim otrokom želimo le najboljše, toda kljub temu je treba stopiti na realna tla. Številni namreč v svojih željah močno pretiravajo in s tem otroke tudi obremenjujejo. Posledično so otroci že od malih nog pod pritiski in doživljajo stres, saj se močno trudijo uresničiti zamisli staršev. Otroci so zmedeni in nesrečni, saj lastne potenciale in želje potlačijo. Trudijo se za nekaj, v čemer morda sploh niso dobri in jih ne zanima. Razvijejo se v nesrečnike, ki skušajo ugajati drugim in pozabljajo na lastne potrebe. 

Morda se odvije malce drugačna zgodba: otrok se začne upirati, saj ne želi slediti sanjam staršev, starši in okolica ga označijo za težavnega. Zakaj le? Ker se bori za svoje želje? In namesto da otrok energijo usmerja v dosego lastnih ciljev in doseganje osebnih želja, vodi vsakodnevno vojno z lastnimi starši. Tovrstni odnosi so naporni, otrok se morda v tem boju zlomi (starši mu očitajo, da nič ne zna in da iz njega ne bo nič) ali pa do svojih ciljev pride po trnovi poti in brez podpore oseb, ki so mu najbližje. 

Ali pa: starši otroku postavijo cilje. V želji, da jih doseže, mu pomagajo. A to delajo tako intenzivno, da pravzaprav vse naloge opravijo namesto otroka. Slednji ima kot odrasla oseba urejeno in uspešno življenje, a je popolnoma nesamostojen, sam se v resničnem svetu ne znajde, ne zna poskrbeti za lastne otroke, finance in podobno. 

Kako vzgojiti uspešno osebo?

Prva naloga vsake matere in očeta je, da razume: 

- njegov otrok ni tudi njegova lastnina,

- otrok je oseba, ki ima lastne želje in vizije,

- otrok je oseba, ki se razvija in oblikuje, tako da ga starši morajo ves čas spoznavati.

Starši so zato, da otroka spoznavajo, usmerjajo, nudijo varen prostor za fizični in čustveni razvoj ... Starši morajo (z ljubeznijo, dosledno in odločno) postavljati meje. Prav je, da jih otrok testira, saj se iz odzivov staršev uči, kaj je prav in kaj narobe. Starši morajo otroka učiti, kaj so njegove naloge, dolžnosti, obveznosti ... 

1. Otroku določite naloge

Otrok se mora zavedati, da je član družine. Vsak član ima določene naloge, ki jih mora opraviti, da lahko družina normalno funkcionira. Razmislite, katere naloge so primerne za vašega otroka. A pozor: začnite že zelo zgodaj. Otroku boste tako privzgojili delovne navade, prav tako se bo v varnem okolju naučil, kaj pomeni, če ne opravi dodeljenih nalog. Naučil se bo relacij, kot so dejanje – posledice, odločitve – posledice in prevzemanje odgovornosti ...

Če otroka v varnem domačem okolju izpostavite tem izkušnjam, jih bo lažje sprejel, razumel in se na njih odzival. Tako v mikrosvetu (družina) otroka opremite z veščinami, ki so nujne za uspešno delovanje v družbi. 

2. Socialne veščine

Veščin se lahko naučimo – tudi socialnih. Otrok mora v družini videti primere dobre prakse, kako komuniciramo, vzpostavljamo stike z drugimi in kako delujemo v okolju. Ne gre za vzgajanje z besedami, temveč z zgledom. Seveda pa je nujno tudi, da starši otroku odgovorijo na vprašanja, ki jim jih ta postavi na to temo. 

Tisti otroci, ki dobro sodelujejo s svojim vrstniki, jim prisluhnejo in pomagajo ter imajo veščine samostojnega reševanja težav, imajo v odrasli dobi več možnosti za uspeh. Ameriška raziskava je pokazala, da imajo ti otroci več možnosti za uspešen zaključek študija in zaposlitve. Pri tistih, ki socialnih veščin nimajo razvitih, obstaja večja verjetnost, da bodo imeli težave – odvisnosti, kriminal in podobno. 

3. Visoka pričakovanja

Prav je, da imate kot starši visoka pričakovanja, a otrok z njimi ne obremenjujte. Seveda je logično, da od otroka zahtevate, da konča osnovno in srednjo šolo, morda tudi fakulteto. Toda če vam otrok pove, da želi biti avtoličar in ne zdravnik, kot ste si zamislili, ga v njegovi želji podprite. Bolje je, da je vaš otrok uspešen in srečen avtoličar, kot pa zanič in depresiven zdravnik. 

4. Zdravi odnosi

Starša morata z zgledom otroku pokazati, kaj je zdrav odnos dveh odraslih oseb. Spoštovanje, odprtost, razumevanje ... Prav je, da otrok vidi in sliši tudi spore. Slednji so odlična priložnost, da otroku pokažete, kako ravnata dva odrasla, ko sta na nasprotnih bregovih: prisluhneta drug drugemu, skušata razumeti, iščeta rešitve in skleneta kompromis. Nič ni narobe, če je debata malo bolj vroča, pomembno je, da je spoštljiva in konstruktivna. 

Če odrasla ne premoreta zrelosti za tovrstno komunikacijo in le brezplodno kričita, je bolje, da otrok tega ne posluša. Prav tako naj starši ocenijo, kaj je primerno, da otrok sliši. Če imate hude finančne težave ali gre za primer varanja, se o tem pogovorita na štiri oči. Če pa gre za "vročo" debato o nakupu sedežne za v dnevno sobo, z zgledom pokažita, kako se rešujejo tovrstni konflikti.

Strokovnjaki opozarjajo tudi, da številni pari naredijo več škode, če v zakonu vztrajajo zaradi otrok. Če in ko se odločijo za ločitev, pa morajo ves čas na prvo mesto postavljati otroka in njegovo dobrobit. 

5. Izobražujte se

Bodite zgled otroku in se tudi sami še naprej učite: novega jezika, športa, uporabe novih računalniških programov, socialnih veščin ... Če vam otrok potoži, da nečesa ne zna, mu odgovorite, da ŠE ne zna. Spomnite ga, da ste se tudi vi morali vsega naučiti in da se še naprej učite. 

6. Vi ste odgovorni za odnos

Starši so odrasle osebe, in zato so oni tisti, ki morajo storiti prvi korak za vzpostavitev odnosa med njimi in otrokom. Odnos se ne gradi sam od sebe, temveč se je zanj treba truditi. Starši so tisti, ki morajo ob težavah v odnosu ukrepati. Spet: otrok se uči iz vaših dejanj. Vi ste odrasla oseba, ki bi morala vedeti, kako postopati ob težavah. Otrok se uči od vas. Ves čas pa bodite pozorni na to, da otroku nudite čim več prostora za samostojno delovanje in reševanje težav. Če med vama izbruhne konflikt, malo počakajte in otroku ponudite možnost, da morda sam ponudi rešitev vajinega spora. Nikar pa petletnika ne mučite z nekajdnevnim kuhanjem mule in številnimi očitki. Naučite ga, da je jeza dobra in sprejemljiva, a da ni dobro, da se jeze oklepa. Pokažite mu načine, kako naj on kontrolira jezo in ne jeza njega. Številni otroci se namreč prestrašijo in so popolnoma izgubljeni, ko jim jeza preplavi celotno telo in ne vedo, kaj se z njimi dogaja. Ne znajo se pomiriti, ne vedo, kaj je sprejemljivo izražanje ... Z otrokom se o tem čustvu pogovorite in glede na njegovo osebnost najdite primeren način samonadzora. Nato ga še naučite, kako naj z besedami (na kulturen in spoštljiv način) pove, zakaj je jezen, morda tudi, kje vidi rešitev. Vse to lahko otroka učite že od ranih let. Presenečeni boste, kako mladi že veliko razumejo, le razložiti jim morate in pokazati, da so varni in ljubljeni. 

7. Ne glejte le na uspeh, temveč tudi na trud

Če veste, da se je otrok za nekaj res trudil, to cenite. Ni hujšega, kot da se res trudite, nekaj naredite, potem pa vas nekdo, ki vam pomeni največ v življenju, uniči z eno besedo. Ocene in končni rezultati niso vse. Pri otroku cenite zagnanost, voljo, trud, samoiniciativnost ... Vsi potrebujemo vajo in nekoč bodo prišli tudi rezultati. Morda bo vaš otrok vlagal veliko časa in truda v matematiko, pa jo bo kljub temu imel tri. Mu pač matematika ne gre. Če ga boste ves čas kritizirali, bo obupal in ne bo videl več smisla, da se trudi. Če pa ga boste še naprej podpirali in bodrili, mu boste pokazali, da cenite njegov trud, da ga vidite, razumete. S tem mu boste dali lepo darilo, saj se bo razvil v odraslo osebo, ki ve, da se je za stvari treba potruditi. 

Naučili ga boste tudi, da je neuspeh del življenja. Neuspeh je super priložnost za razmislek, kako naprej. Verjemite, da je vašemu otroku ob cveku zelo hudo, ne mučite ga dodatno še vi. Povejte mu le, da želite vedeti, kako misli ukrepati ter kako in kdaj namerava popraviti negativno oceno. Iz tega sledi, da morate otroka usmerjati v samostojno iskanje rešitev in se izogniti brezplodnemu kreganju. 

8. Vaše lastno zadovoljstvo

Zadovoljna mama, srečen otrok. Zadovoljen oče, srečen otrok. 

Zavedajte se, da morate poskrbeti tudi za lastno zdravje, dobro počutje, srečo in zadovoljstvo. Kaj bo mati, ki je ves čas pod stresom in nesrečna, naučila svoje otroke? Kot mati ali oče ste odgovorni za lastne občutke in zadovoljstvo. Poskrbite zase in vašim otrokom bo v življenju lažje. 

Zaključek

Če želite, da je vaš otrok v življenju uspešen, zadovoljen in srečen, ga opremite z veščinami, ki jih potrebuje za življenje. Razumite, da gre za samostojno osebo, ki ima lastne želje in je morda popolnoma različna od vas. To spoštujte in otroku to tudi pokažite. Bodite strogi, a pravični. Postavljajte meje, a z ljubeznijo. Naložite jim naloge, a letom primerne. 

Tako bo tudi vam lažje in v starosti boste mirni: vedeli boste, da ste v svet poslali osebo, ki bo zase in svoje otroke znala poskrbeti tudi, ko vas več ne bo. Da sledi svojim sanjam in da je srečen. Ter da vse to prenaša tudi na svoje otroke, vaše vnuke.