Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je samo v Nemčiji programsko opremo, s katero so prirejali izpušne pline, vgradil v približno 2,8 milijona avtomobilov na dizelski pogon, je povedal nemški minister za promet Alexander Dobrindt.

Manipulacije z izpuhi so priznali tudi pri Škodi, očitki letijo tudi na Audi, Seat, Opel, Daimler in BMW. Pri slednjem so sicer že zanikali kakršne koli nepravilnosti. Tudi nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov Daimler je tudi zanikal vpletenost v škandal glede škodljivih izpušnih plinov. "Kategorično zanikamo obtožbe, da smo manipulirali pri merjenju izpušnih plinov. Spornega programa nikoli nismo in nikoli ne bomo vgrajevali v naše avtomobile," so sporočili.

V dveh kitajskih Volkswagnovih tovarnah so medtem zanikali vpletenost v škandal, povezan z manipulacijami pri merjenju škodljivih izpušnih plinov. Kitajska je ključna za Volkswagen, ki je lani na njenem trgu prodal največ avtomobilov, in sicer 3,67 milijona.

Evropska komisija poziva k nacionalnim preiskavam

Po besedah komisarke za notranji trg, industrijo in podjetništvo Elzbiete Bienkowske v Bruslju ne bodo trpeli prevar. "Naše sporočilo je jasno: ničelna toleranca pri prevarah in popolno spoštovanje pravil EU. Potrebujemo popolno transparentnost in strogo testiranje škodljivih izpustov," je poudarila.

Temeljito preiskavo je že napovedala Francija. Pristojni organi bodo po besedah okoljske ministrice Segolene Royal z nenapovedanimi testi na okoli 100 naključno izbranih modelih vozil na francoskem trgu preskusili, ali spoštujejo pravila glede izpustov. Do dogovora o testih je prišlo po pogovoru s predstavniki avtomobilskih družb na francoskem trgu, ki naj bi sami predlagali tovrstno neodvisno testiranje, da bi popravili zamajan ugled evropske avtomobilske industrije.

Preiskave so že sprožili v Italiji, Indiji in Nemčiji, kjer je prometni minister Alexander Dobrindt že povedal, da tudi v Evropi po cestah vozijo vozila s sporno programsko opremo, ki omogoča manipulacije s testi škodljivih izpustov. Preiskava je tudi na Norveškem, kjer je policija pojasnila, da bo pri preiskavi sodelovala s carino, ni pa nakazala, kakšna kazen bi lahko doletela Volkswagen. Avtomobili na dizelski pogon sicer niso priljubljeni na Norveškem, ki velja za zelo okoljsko osveščeno državo in se ponaša s precejšnjim številom električnih avtomobilov. Po poročanju norveških medijev je Volkswagen na Norveškem v zadnjih petih letih prodal manj kot 20.000 avtomobilov na dizelski pogon letno.

V Avstraliji, kjer je preiskava že stekla, medtem od Volkswagna terjajo takojšnje odgovore, ali je bil kateri od avtomobilov na dizelski pogon nemškega proizvajalca, prodanih v državi, opremljen s sporno programsko opremo. "V kratkem pričakujem odgovor, nato pa bo vlada odločila o tem, ali bo sprožila kakšne ukrepe in kakšne," je dejal minister za velike projekte Paul Fletcher.

V ZDA, kjer je prav tovrstna preiskava odkrila goljufije Volkswagna pri testih dizelskih motorjev, pa se primer počasi že seli na sodišča. Ameriško pravosodno ministrstvo jemlje obtožbe in možne posledice za javno zdravje ter onesnaženost zraka v ZDA zelo resno. Preiskavo za ministrstvo vodi urad FBI v Detroitu. EPA lahko Volkswagen kaznuje s po 37.500 dolarji na vozilo, ki je goljufalo na testih, teh pa je bilo okrog 500.000.

Gre šele za začetek, saj bo pravosodno ministrstvo zahtevalo kazensko odgovornost, ki se v primeru velikih korporacij v ZDA večinoma konča brez kazenske odgovornosti posameznikov, ampak spet s krepko denarno odškodnino. Škoda za Volkswagen bo gotovo velika. Koncern iz Wolfsburga je že utrpel velikanski padec tržne vrednosti, samo v ZDA pa naj bi ga tožbe in odškodnine stale vsaj 18 milijard dolarjev (okoli 16 milijard evrov). Volkswagen je za namene odškodnin in drugih stroškov za zdaj rezerviral 6,5 milijarde evrov, kar bo negativno vplivalo na njegove poslovne izide. Z znižanjem bonitetne ocene koncerna sta medtem že zagrozili agenciji Fitch in Standard & Poor's.

Manipulirali z izpuhi

Afera je že odnesla prvega moža Volkswagna Martina Winterkorna. Po pisanju časnika Handelsblatt naj bi ga nasledil prvi mož Porscheja Matthias Müller. Po neuradnih informacijah pa se morata posloviti tudi član uprave Porscheja, pristojen za raziskave, Wolfgang Hatz in član uprave za tehnični razvoj pri Audiju Ulrich Hackenberg. V petek naj bi nadzorni svet Volkswagna imenoval novega prvega moža družbe, ki bo gasil nastali požar.

Afera Volkswagen je izbruhnila v petek, ko je ameriška agencija za zaščito okolja sporočila, da je Volkswagen, največji evropski proizvajalec avtomobilov, na določene dizelske modele svojih vozil nameščal programsko opremo, ki omeji izpuhe škodljivih snovi iz vozil v času uradnega testiranja, med normalno vožnjo pa se izklopi. Sporna programska oprema je nameščena na nekaterih avtomobilih iz skupine Volkswagen z dizelskim pogonom, program pa je zaznal testiranje izpušnega sistema in takrat omejil količino škodljivih snovi, ki so šle v ozračje. Med normalno vožnjo po cesti pa se je omejitev izklopila.