Letos so v Londonu za 416.000 evrov prodali 100 kilogramov sončničnih semen, šlo je za del eksebicije kitajskega umetnika Weiweja. Stekleni kabinet Damiena Hirsta so prodali za 1,8 milijona evrov. Vprašanje, zakaj je umetnost tako hudičevo draga, je torej več kot na mestu.

Arne Glimcher, prodajalec umetnin iz New Yorka, pravi, da zbiratelji sami poskrbijo za visoke cene, saj pogosto umetno zvišujejo vrednost umetnine na dražbah. Tak naj bi bil predvsem trg del Andyja Warhola. Simon de Pury, lastnik avkcijske hiše Phillips de Pury, pa je izpostavil še nekaj pokazateljev cen: večja slika je vedno vredna več od manjše, cena umetnine se dvigne, če je bila nekoč v lasti znane osebe, dobro pa na prodajo vpliva tudi to, če je bila umetnina prikazana v muzeju. Nenavadne zakonitosti na trgu umetnosti pa je lepo povzel znani švicarski prodajalec umetnin Ernst Beyeler: ‘'Če česa ne morem prodati, podvojim ceno.'’

Sociologi pa razloge za brezglavo zapravljanje bogatašev iščejo drugje. Olav Velthuis, nizozemski sociolog, pravi, da gre za golo hvalisanje: '‘Nakup jahte je videti podobno kot nakup čolnička, saj jahta še vedno vsebuje del praktičnosti. Nakup Picassa pa se ne more primerjati z ničemer drugim.'’ Zagon umetniški trg dobiva tudi z razvojem držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska), saj novonastali milijarderji ne poznajo meja. Najdražjo sliko na svetu je tako kupil Mehičan David Martinez, za sliko Jacksona Pollocka No. 5 je odštel kar 116 milijonov evrov!

V prvi polovici letošnjega leta se je na trgu z umetninami obrnilo kar 4,3 milijarde evrov. Investiranje v umetnost se torej izplača, vprašanje je le, kdo ima ob zgoraj omenjenih zneskih za to dovolj denarja.