Evropska komisija že od leta 1991 spremlja mnenje Evropejcev o varnosti in zaščiti podatkov v Evropi. V omenjeni raziskavi Eurobarometra so preverjali predvsem splošne občutke in skrbi glede zasebnosti; zaupanje v različne institucije, ki upravljajo z osebnimi podatki; zavedanje o pravicah glede osebnih podatkov itn.

Večina Evropejcev je pokazala določeno skrb glede zaščite osebnih podatkov. 64 odstotkov anketirancev je zaskrbljenih glede ravnanja organizacij z njihovimi osebnimi podatki. Stopnja zaskrbljenosti je le rahlo drugačna od tiste, izmerjene leta 1991, ko je znašala 68 odstotkov. Evropejci menijo, da njihove podatke najbolje varujejo zdravstvene in zdravniške organizacije ter javne institucije. 54 odstotkov anketirancev meni, da se nacionalna zakonodaja pri njih ne more spopasti z vse večjim številom podatkov, ki jih ljudje puščajo na spletu. Državljani EU so se pri poznavanju zakonov izkazali razmeroma dobro, vendar pa je le 27 odstotkov anketirancev poznalo vse pravice, ki jih imajo državljani glede upravljanja osebnih podatkov različnih organizacij. 82 odstotkov anketirancev meni, da so prenosi osebnih podatkov na spletu oziroma preko spleta premalo varni. V Sloveniji tako meni 90 odstotkov anketirancev. Le 22 odstotkov anketirancev uporablja ustrezno zaščito, npr. požarni zid (ang. Firewall) ali filtriranje piškotkov (ang. Cookies), zanjo pa je slišalo že 42 odstotkov Evropejcev. Za tovrstno programsko opremo je slišalo 47 odstotkov Slovencev. V raziskavi je sodelovalo 27.000 Evropejcev, starejših od 15 let.

Pojasnilo o tem, kaj je osebni podatek in kdaj se lahko obdelujejo, smo prejeli na Uradu informacijskega pooblaščenca.

Osebni podatek je kateri koli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Določljiva fizična oseba je tista, ki se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcija, položaj ali status v določenem subjektu ipd.).

Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, preklici, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) torej za obdelavo osebnih podatkov določa zelo širok krog ravnanja oziroma delovanj upravljavcev osebnih podatkov, zato informacijski pooblaščenec opozarja, da je potrebno biti pri ravnanju z osebnimi podatki zelo previden.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če tako določa zakon ali če je podana osebna privolitev posameznika, čigar podatek se obdeluje. Tudi namen obdelave mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora ta biti predhodno seznanjen z njenim namenom.