Rudnikov zlata v Evropi ni prav veliko. Glede na krizne čase bi si mislili, da bi vsak kraj, kjer odkrijejo to žlahtno rudo, z odprtimi rokami sprejel darilo, pospravil denar in ga vložil v nadaljnji razvoj. A ne v dolini Medel, kjer se je 450 prebivalcev petih vasic ta konec tedna odločalo o tem, ali bodo kanadskemu rudarskemu podjetju pustili izkopati zlato ali ne. Kot poroča businessinsider.com, se je referenduma udeležilo 270 ljudi, od katerih jih je le 90 glasovalo za in kar 180 proti.

Pod alpskimi skalami bo tako ostalo, po ocenah geologov, nekaj več kot dvajset ton zlata. Vasice v dolinici bi v času izkopavanj od kanadskega podjetja, ki je želelo financirati odprtje rudnika, prejelo okoli 40 milijonov evrov koncesijskih dajatev, a so se jim vaščani odpovedali, ker imajo raje svoj mir. Prebivalci doline se sicer ukvarjajo z gozdarstvom, živinorejo in ovčjerejo. Turisti, ki pridejo v te kraje, so v glavnem lovci in ribiči.

Odločitev sta obžalovala tako župan, ki je v rudniku videl rešitev pred izumrtjem doline, v kateri je od 450 stanovalcev kar 90 ljudi starejših od 75 let, kot lastnik edinega hotela v dolini. Hotelir si je obetal, da se bo število ljudi, ki obiščejo njegov obrat, iz 5 do 10 na dan dvignilo celo na 1.000.

Zlato so v dolini odkrili že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, a je nahajališče zaradi velikega povpraševanja in visoke cene zlata postalo zanimivo šele v zadnjih letih. Da bi več kot milijardo evrov vredno zlato prišlo do zlatarn in kovnic, bi morali izkopati kar 5 milijonov ton zemlje, zgraditi ceste in predelovalne obrate, kar bi spremenilo ekosistem doline za vedno. Poleg ekološke katastrofe pa se prebivalci bojijo tudi za obstoj svoje kulturne dediščine. Prebivalci doline so še eni redkih, ki govorijo retoromansko in se bojijo, da bi naval prišlekov, ki bi preplavili dolino v iskanju zaslužka, uničil njihovo kulturo.

Kanadsko podjetje NV Gold, ki je želelo odpreti rudnik, je bilo nad odločitvijo seveda razočarano, a nad idejo še niso popolnoma obupali. Kot so sporočili iz podjetja, spoštujejo odločitev prebivalcev doline, še preden bi lahko v resnici ugotovili, kakšen vpliv na okolje bi rudnik v resnici imel. V podjetju namreč menijo, da bi izkopavanje zlata zagotovo pustilo pečat na okolju, a ne v taki meri, kot si to predstavljajo vaščani.