Iz novomeške tovarne Revoz so 20. januarja sporočili: "V zahtevnih razmerah krize z oskrbo polprevodnikov in težavah, ki so povezane s posledicami zdravstvene krize covid-19, je Revoz konec leta 2021 dosegel proizvodne količine v višini 95.797, kar je 31 odstkov manj v primerjavi z letom 2020. Žal krizi s polprevodniki še vedno ni videti konca. Obenem se Revoz po zaključenem partnerstvu z nemškim Daimlerjem v začetku leta sooča tudi z zaustavitvijo proizvodnje smarta forfour EQ ter z negotovimi razmerami na trgu, kar se tiče prodaje." Hkrati so v edinem proizvajalcu vozil v Sloveniji napovedali, da bodo odpustili predvidoma 450 zaposlenih in od aprila dalje prešli na zgolj eno izmeno, v kateri bodo proizvedli 325 vozil dnevno.

Avtomobilska industrija je v krizi. Med pandemijo so imeli težave zaradi prekinitev in zamikov v dobavnih verigah, ko niso dobili polprevodnikov, čipov in drugih potrebnih sestavnih delov. Proizvodnja je bila vsake toliko časa onemogočena, krčili so proizvodnjo, odpuščali in celo zapirali tovarne. Prodaja vozil medtem upada in stroški energentov skokovito naraščajo. Bolj kot kdaj koli je jasno, da je čas za spremembe, posodobitev in preobrazbo. "Celotna avtomobilska industrija se trenutno sooča s težavami zagotavljanja sestavnih delov (polprevodnikov) in posledicami pandemije na zmanjšanje prodaje avtomobilov, zaradi česar podjetja po svetu občasno ustavljajo proizvodnjo," so pojasnili na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. "Če se želi uspešno prilagoditi, mora v prehodnem obdobju prilagoditi poslovanje novim razmeram, ki jih narekuje globalni trg in tako dolgoročno ohraniti proizvodnjo ter delovna mesta za preostalo večino zaposlenih," so prepričani.

Rešitev avtomobilske industrije vidijo v preobrazbi v zeleno in digitalno mobilnost. V avtomobilizmu se namreč poleg vsega spopadajo tudi z zahtevami po zniževanju okoljskega odtisa tako z vidika razvoja vozil z nižjimi izpusti škodljivih emisij kot z vidika proizvodnih in poslovnih procesov. Zato se bo prej ali slej vsak proizvajalec v avtomobilski verigi zagotovo soočil tudi z vrednotenjem izpustov svojih vozil (če se še ni). Z evropskim zelenim dogovorom so se namreč drastično zaostrile zahteve po zniževanju škodljivih emisij in pod največjim pritiskom glede zniževanja emisij ogljikovega dioksida in prehoda v elektrificirano in električno mobilnost je ravno avtomobilska panoga. Zeleni dogovor namreč od nje zahteva, da škodljive izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zniža za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990, do leta 2050 pa celo za 90 odstotkov, so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.

V avtomobilske tovarne posledično prihaja digitalizacija, tehnologija gre naprej in avtomobili z delno ali povsem elektrificiranimi pogoni istočasno postajajo mnogo manj zapleteni. Zahtevajo manj sestavnih delov in posledično tudi manj ljudi, ki morajo sodelovati v procesu. Zniževanje okoljskega odtisa bo postal pomemben element konkurenčnosti proizvajalcev, zato je potreben sistematični pristop k razvoju novih rešitev, ki bodo prispevale h konkurenčnemu položaju tudi slovenskih proizvajalcev na globalnem trgu. Po ocenah gospodarskega ministrstva se vseh izzivov zavedajo tudi slovenska podjetja v avtomobilski panogi, zato so se povezala v iniciativo GREMO (GREen MObility) in tudi država se je vključila v dolgoročne načrte za preobrazbo avtomobilske industrije v trajnostno in zeleno. Imenovali so delovno skupino, ki išče načine za posodobitev slovenske avtomobilske industrije.

Ključni so razvoj, inovacije, raziskave in znanje

Za hitrejšo in bolj zanesljivo preobrazbo bodo potrebna vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije, povezovanja podjetij med seboj in z institucijami znanj. "Tako je mogoče dodatno spodbuditi visoko kapitalsko intenzivne, visoko produktivne, inovativne in v zeleni prehod usmerjene investicije podjetij ter dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva," se zavedajo na gospodarskem ministrstvu. Naloga države po njihovih pojasnilih pa je, da podjetjem pomaga k čim hitrejši prilagoditvi na prihajajoče izzive: "Potrebno je pospešiti pametno, digitalno-inovacijsko in trajnostno preobrazbo v nizkoogljično ter krožno gospodarstvo, tudi s spodbudami za vlaganja v digitalno preobrazbo in raziskave, razvoj in inovacije, pa tudi v stroje in opremo."

"Zahteve po zniževanju okoljskega odtisa in škodljivih emisij iz transporta in mobilnosti zahtevajo od vseh podjetij v dobaviteljskih verigah izjemne vložke v raziskave ter razvoj novih in okolju prijaznejših tehnologij. Navedeno pomeni tudi razvoj novih kompetenc, vlaganja v raziskovalno razvojno infrastrukturo in nove proizvodne procese. Potem je tukaj še močna zahteva po uvajanju rešitev Industrije 4.0 oziroma po digitalizaciji proizvodnih in poslovnih procesov, kar dodatno obremenjuje podjetja, vendar pa hkrati vodi tudi do učinkovitejšega poslovanja," je razložila direktorica Slovenskega avtomobilskega grozda, Tanja Mohorič.

Tudi vse evropske države se dobro zavedajo pomena avtomobilske industrije, saj v celoti v Evropi zagotavlja skoraj 13 milijonov delovnih mest. "Prav zato in seveda tudi zaradi zavez zelenega dogovora večina držav nudi avtomobilski industriji tudi finančno podporo, ki zagotavlja hitrejši razvoj novih tehnologij na področju elektrifikacije vozil. Da se pomena avtomobilske industrije zaveda tudi Slovenija, je jasno, v Sloveniji namreč predstavlja okvirno 10 odstotkov BDP, kar je več od povprečja Evrope. Podpora države avtomobilski industriji je nujna, da ohranjamo enake pogoje, kot jih imajo konkurenčna podjetja v drugih državah in lahko zagotovim, da večina ministrstev sliši in razume problematiko, s katero se sooča slovenska avtomobilska industrija in tudi sprejema ustrezne ukrepe v okviru možnosti," je zatrdila.

Resda prihodnost prinaša izzive ter zahteva preobrazbo in spremembe, a vseeno je prostor za optimizem. "Napovedi so obetavne, ob ustrezni podpori vlade bo slovenska avtomobilska industrija v prihodnjih letih rasla. Strateško se usmerja s konkretnimi načrti v razvoj najperspektivnejših novih tehnologij, torej v elektrifikacijo mobilnosti, sisteme hranjenja energije ter v lahko konstrukcije in materiale za električna in elektrificirana vozila. Obenem se intenzivno usmerja v robotizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, podprtih z uvajanjem digitalnih tehnologij," je opisala.

Prihodnost je zarisana – prehod na električna vozila

Avtomobilska industrija je na prelomnici. Ključen je prehod na zeleno in digitalno mobilnost in zaradi podnebnih sprememb že vlagajo milijarde v razvoj električnih in hibridnih vozil. Prihodnost je v nižjih izpustih in preobrazba je nujna tako zaradi zavez in dogovorov kot tudi kupcev. Potrošniki so vse bolj okoljsko ozaveščeni – v Evropi že zaznavajo, da prodajo vse več bolj okolju prijaznih vozil; dandanes je že okoli 10 odstotkov vseh prodanih električnih in izdelovalci električnih avtomobilov poročajo o dobičkih in rasti.

Tudi prej klasična evropska avtomobilska industrija napoveduje, da bo do leta 2025 na trgu vsaj 100 novih modelov elektrificiranih in električnih vozil. Njihov domet se bo pomembno povečal, cena bo postala dostopnejša, države še vedno napovedujejo pomembno podporo v obliki subvencij za nakupe električnih vozil. Napoved razvoja trga električnih in elektrificiranih vozil temelji na odločitvah proizvajalcev vozil v prvem trimesečju leta 2021 je mogoče opisati tako: Volvo bo od leta 2030 dalje prodajal le še električne avtomobile, Ford bo v Evropi prodajal le električna vozila od leta 2030, General Motors namerava od leta 2035 dalje proizvajati le električne avtomobile, Volkswagen si prizadeva za 70-odstotno prodajo električnih avtomobilov v Evropi, 50 odstotkov pa na Kitajskem in v ZDA do leta 2030, Stellantis pa cilja na 70-odstotno prodajo električnih avtomobilov v Evropi in 35 odstotkov v ZDA.

Prihodnost je torej skorajda brez dvoma prehod na električna vozila, pri čemer pa je potrebno zagotoviti tudi polnilno infrastrukturo po državah, da bo dostopna vsem voznikom, in električno energijo iz obnovljivih virov energije. Bo vsega dovolj in pravočasno?

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!