Računsko sodišče je opravilo revizijo poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 ter na podlagi ugotovitev, da je Banka Slovenije poslovala v neskladju s predpisi, akti in določili glede pravne ureditve delovnih razmerij, postopkov novih zaposlitev, odpravnin in javnih naročil, izdalo negativno mnenje. 

Pri pregledu poročila pa smo ugotovili, da je Računsko sodišče preverilo tudi dejavnost kuhinje in kavarne. Ugotovitve sodišča so zanimive. 

Spodaj objavljamo tekst Računskega sodišča. 

Vir: spletna stran Računskega sodišča, revizijsko poročilo

V obdobju, na katero se nanaša revizija, sta nadomestilo za prehrano zaposlenih urejala 17. in 18. člen Pravilnika o povračilu stroškov v zvezi z delom z dne 29. 12. 2014 in 17. in 18. člen istoimenskega pravilnika, ki je začel veljati 1. 3. 2017.

Na njihovi podlagi imajo zaposleni pravico do povračila stroškov prehrane med delom za dneve prisotnosti na delu, ki se zaposlenim obračunavajo in izplačujejo s plačo za pretekli mesec. Višina nadomestila za prehrano zaposlenih na Banki Slovenije je za dan prisotnosti na delu od 1. 1. 2017 do 30. 6. 2017 znašala 4,27 evra, od 1. 7. 2017 do 31. 12. 2017 4,36 evra, od 1. 1. 2018 do 30. 6. 2018 4,40 evra in od 1. 7. 2018 do 31. 12. 2018 4,51 evra, v poročilu navaja Računsko sodišče. 

Ste vedeli? Cena dnevnega kosila v restavraciji znaša 2,90 evra

Banka Slovenije v svojih prostorih na sedežu na lokaciji Slovenska cesta izvaja tudi dejavnost kuhinje in kavarne, v okviru katere zaposlenim omogoča nakupe toplih obrokov malic, kosil, prigrizkov, pijače, toplih in hladnih napitkov po cenah, ki jih oblikuje skladno s Smernicami za oblikovanje prodajnih cen v restavraciji Banke Slovenije (v nadaljevanju: smernice za oblikovanje cen). 

Cena dnevnega kosila v restavraciji je določena v točki 5.1 smernic za oblikovanje cen in znaša 2,90 evra. Skladno z drugim odstavkom točke 5.1 smernic za oblikovanje cen se cena dnevnega kosila lahko povečuje sorazmerno z dvigom pogodbenih cen dobaviteljev živil, pri čemer pa praviloma ne sme presegati 70 odstotkov višine dnevnega regresa za prehrano, ki pripada zaposlenim na Banki Slovenije.

Banka Slovenije je pri oblikovanju cen prehrane in pijač skladno s 5. točko smernic za oblikovanje cen upoštevala: 

• okvirne normative surovin očiščenih živil na 1 osebo, 

• pogodbene in drseče povprečne cene prehrambnih živil in pijač, ki se za potrebe restavracije Banke Slovenije nabavljajo na podlagi javnih naročil, 

• veljavne cenike, 

• višino regresa za prehrano, do katerega so upravičeni zaposleni na Banki Slovenije. 

Skladno z drugim odstavkom 4. točke smernic za oblikovanje cen je polna lastna cena jedi in pijač sestavljena iz direktnih stroškov poslovanja kuhinje in nabave živil, vključno s stroški dela zaposlenih, lokalnih stroškov in posrednih stroškov podpornih funkcij, v izračunu polne lastne cene pa je upoštevan tudi oportunitetni strošek (v nadaljevanju: privarčevani stroški). Ta je opredeljen kot razlika med obračunanim povračilom za stroške prehrane zaposlenim na Banki Slovenije skladno s prvim odstavkom 18. člena Pravilnika o povračilu stroškov v zvezi z delom in najvišjim davčno priznanim povračilom za prehrano v skladu s prvim odstavkom 2. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Banka Slovenije je v obeh letih privarčevane stroške vključila v obračune poslovnih izidov kuhinje in kavarne kot zmnožek povprečnega števila zaposlenih, števila delovnih dni in razlike med (najvišjim) davčno priznanim stroškom in zneskom izplačanega nadomestila za polletno obdobje ter dobljene zmnožke za posamezna polletna obdobja seštela. Na ta način je Banka Slovenije za leto 2017 ocenila 200.837 evrov, za leto 2018 pa 185.756 evrov privarčevanih stroškov, ki se pri ugotavljanju celotnega (neto) rezultata kuhinje izkazujejo med prihodki.

Iz obračunov poslovnih izidov kuhinje in kavarne za leti 2017 in 2018 izhaja, da je Banka Slovenije ustvarila presežek prihodkov nad odhodki v letu 2017 v znesku 29.205 evrov in v znesku 41.579 evrov v letu 2018. V obračunih je izkazala: 

• v letu 2017 za 224.534 evrov prihodkov od prodaje, za 396.166 evrov poslovnih odhodkov in 200.837 evrov privarčevanih stroškov, 

•v letu 2018 za 235.616 evrov prihodkov od prodaje, za 379.793 evrov poslovnih odhodkov in 185.756 evrov privarčevanih stroškov.

Banka Slovenije je v obračunih poslovnih izidov kuhinje in kavarne za leti 2017 in 2018 izkazovala 386.593 evrov privarčevanih stroškov, ki niso bili realizirani. Ob upoštevanju dejanskih, realiziranih prihodkov od prodaje ter dejanskih, realiziranih poslovnih odhodkov v izkazu poslovnega izida iz naslova opravljanja lastne dejavnosti kuhinje in kavarne v obeh letih bi Banka Slovenije morala izkazovati primanjkljaj oziroma presežek odhodkov nad prihodki, in sicer najmanj v znesku 171.632 evrov v letu 2017 in 144.177 evrov v letu 2018. 

Banka Slovenije v obračuna poslovnih izidov kuhinje in kavarne za leti 2017 in 2018 med stroške tudi ni vključila posrednih stroškov, ki jih je upoštevala pri pripravi izračuna lastne cene prehrane in pijač v skupnem znesku 23.131 evrov na letni ravni, od česar se 6.528 evrov nanaša na lokalne splošne stroške in 16.603 evre na globalne splošne stroške. Zaradi navedenega so v obračunih poslovnih izidov kuhinje in kavarne stroški prenizko izkazani za znesek posrednih stroškov. 

Način določanja cen jedi in pijač, kot ga določa 4. točka smernic za oblikovanje cen, ni ustrezen, ker privarčevani stroški ne predstavljajo dejanskih prihodkov, temveč nerealizirane, zato jih Banka Slovenije ne bi smela vštevati med prihodke oziroma zmanjšanje odhodkov. Stroški restavracije in kavarne v letih 2017 in 2018 se zato niso v celoti pokrivali z realiziranimi prihodki iz naslova izvajanja dejavnosti restavracije in kavarne, zato jih je morala Banka Slovenije pokriti iz drugih virov prihodkov. Za Banko Slovenije kot pravno osebo javnega prava v izključni državni lasti je ustrezen sistem določanja cen, ki zagotavlja pokrivanje stroškov z realiziranimi prihodki, pomemben predvsem z vidika razporeditve presežka prihodkov nad odhodki in vplačil v proračun Republike Slovenije na podlagi 50. člena ZBS-1.

Pojasnilo Banke Slovenije 

Banka Slovenije kot podlago za stroškovne kalkulacije uporablja ločena pravila, ki jih je sprejel Svet ECB in ki pokrivajo metodologijo, smernice in pravila, ki se v Evrosistemu uporabljajo na področju finančnega kontrolinga. Pri določanju povračil stroškov prehrane na delu je Banka Slovenije dosledno zagovarjala, da ima nižje povračilo stroškov prehrane na delu (trenutno 4,61 evra) zato, ker zaposlenim omogoča lastno menzo. V okolici Banke Slovenije se cene kosil začnejo pri 8 evrih, zato Banka Slovenije usmerja zaposlene v uporabo lastne restavracije. Banka Slovenije ocenjuje, da se v primeru zvišanja povračila stroškov za prehrano zaposlenim ob hkratnem zvišanju cen kosila dodaten strošek povračila ne bi v celoti odrazil v prihodkih kuhinje. Zaposleni bi se zaradi višjega nadomestila pogosteje prehranjevali izven Banke Slovenije, kar bi poslabšalo (neto) rezultat kuhinje in s tem poslovni izid Banke Slovenije.

Kakšno priporočilo je Banki Slovenije izdalo Računsko sodišče?

Banki Slovenije priporočajo, naj zagotovi sistem določanja cen jedi, pijač in napitkov na način, da bodo v kalkulaciji cene vključeni realizirani prihodki in stroški.

Več o tem, kaj je še ugotovila revizija, si lahko preberete na spletni strani 24ur.com. Med drugim so ugotovili nepravilnosti pri javnih naročilih, zaposlovanju, izplačevanju odpravnin in za več kot 1,5 milijona nepravilnosti pri dodatnih izplačilih zaposlenim.