Srbski Inštitut za razvoj in inovacije (IRI) je opravil študijo, ki je ugotavljala, koliko beg možganov stane države Zahodnega Balkana. Gre za regijo v Evropi, ki ima po podatkih Svetovne banke najvišjo stopnjo izseljevanja – kar 25-odstotno. V raziskavo ni bila primerjalno vključena Slovenija. "O Sloveniji še nismo govorili oziroma je analizirali, ker Slovenije ne dojemamo kot Zahodni Balkan," nam je pojasnil Nenad Jevtović, direktor IRI. Analiza prav tako ne vključuje vseh držav Zahodnega Balkana, temveč le Srbijo, Črno goro, Severno Makedonijo in Albanijo.

Cilj študije je bil, da prepoznajo tako negativne kot pozitivne učinke emigracije. "Zavedamo se, da se odhod mladih ljudi ne more vrednotiti zgolj finančno, vendar nam je bilo pomembno, da pokažemo, koliko države in družbe izgubijo z odhodom enega mladega človeka," je pojasnil. Kakšne so ugotovitve?

Izguba BDP

Ekonomski strokovnjaki in politiki zelo radi govorijo o bruto domačem proizvodu (BDP). Prav na BDP pa se odraža tudi odhod mladih ljudi iz neke države, saj ti ne proizvajajo več doma, ampak v državi, v katero so odšli.

Po posamezniku, ki zapusti svojo matično državo, pri BDP največ izgubljata Črna gora in Srbija, nekaj manj pa Severna Makedonija in Albanija. Ko govorimo o mladih, ki odhajajo, je škoda dolgotrajna. "Od mladih pričakujemo, da bodo oni tisti, ki bodo dvignili raven domačega proizvoda, vendar (s selitvijo) ne izgubljate le  aktualnega povprečja BDP, ampak pravzaprav tistega, ki lahko to povprečje izboljša," pravi Jevtović.

Stroški izobrazbe

Zavedati se je treba, da mlada oseba s seboj v tujino odnaša tudi vse, kar je država ali družina do takrat vložila vanjo. "Tako država kot družine investirajo v izobrazbo – dokler mlada oseba ne zapusti države, je to investicija. Ko jo zapusti, to postane strošek," pravi Jevtović.

V študiji so primerjali, kakšni so ti stroški v posameznih obravnavanih državah, in ugotovili so, da je ta strošek najvišji v Srbiji. Te številke temeljijo predvsem na splošnih cenah izobrazbe in plačah zaposlenih v šolstvu. Strošek izobrazbe je nekoliko nižji v Črni gori in Severni Makedoniji, najnižji pa v Albaniji, saj tam najmanj vlagajo v izobraževanje, ugotavlja inštitut.

Ko primerjamo zneske, koliko države Zahodnega Balkana vlagajo v izobraževanje in koliko denimo v Nemčiji, pridemo do preprostega zaključka, da ciljne države, kamor odhajajo mladi ljudje iz regije, dobijo strokovnjake, ki stanejo tudi desetkrat manj od tistih, ki jih te države same izobrazijo. "Povsem razumljivo je, zakaj se Nemčiji izplača sprejemati mlade in izobražene ljudi z Balkana po nižjih cenah. Bolje je uvoziti odličen, kakovosten izdelek kot ga narediti v lastni državi po izjemno visokih cenah," je ponazoril Jevtović.

Pozitivni učinki

Ni vse tako slabo glede bega možganov, priznavajo na inštitutu. Ena pozitivnih lastnosti je, da se del denarja, ki ga mladi pridelajo v tujini, vendarle vrne tudi v matično državo. Emigranti pogosto pošiljajo del svojega zaslužka družini, ki ostane doma. "Če bi gledali na celotno številko, bi lahko zaključili, da nakazila lahko delno nadomestijo izgubo zaradi odhoda mladih," je ugotavljal direktor inštituta.

Vendar je ob tem treba vzeti v zakup, kako se porablja denar, ki na tak način pride iz tujine. "Prihodnjega razvoja ne moremo graditi na nakazilih, saj gre letno le eden od treh odstotkov tovrstnih nakazil za investicije. Skoraj ves denar gre namreč v potrošnjo ali nepremičnine – izseljenci pošiljajo denar, da lahko njihove družine preživijo, ali pa kupujejo stanovanja in gradijo hiše," je dejal Javtović. Zato, kot je poudaril, balkanske sanje o financiranju iz tujine na dolgi rok ne vzdržijo.

Slovenci najpogosteje odhajajo v Avstrijo, Nemčijo, Švico

Za Slovenijo nam, kot rečeno, natančnejših podatkov, kaj beg možganov pomeni za BDP in koliko država s tem izgubi, ni uspelo pridobiti. Lani se je iz Slovenije vsak teden odselilo povprečno 126 slovenskih državljanov. Iz Slovenije se je odselilo skoraj 6600 slovenskih državljanov oziroma 2241 državljanov več, kot se jih je priselilo v državo. Selitveni prirast državljanov Slovenije je bil tako v letu 2018 že 19. leto zapored negativen.

Trend izseljevanja je opazen, če pogledamo podatke Statističnega urada (Surs). Število državljanov, ki so se izselili iz Slovenije, se je med letoma 2011 in 2017 več kot podvojilo – s 4005 (2011) na 8384 (2017). Od teh več kot 8000 izseljenih v letu 2017 jih je bila približno tretjina visoko izobražena. V šestih letih se je število visokoizobraženih državljanov, ki so se odselili drugam, potrojilo – z 919 v letu 2011 na 2820 v letu 2017. 

"V obdobju 2008–2018 se je število odseljenih v tujino povečalo. V letih med 2008 in 2011 se je odselilo več tujcev, od leta 2012 dalje pa se je povečalo število odseljenih državljanov," so pojasnili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Najbolj pogosto se selijo mladi v starosti 25–29 let. Leta 2017 je njihov delež med vsemi odseljenimi znašal 15,2 odstotka. Delež odseljenih v tej starostni skupini v skupnem številu odseljenih se je med letoma 2008 in 2017 povečal.

Največ slovenskih državljanov, ki so se iz Slovenije odselili v letu 2018, je odšlo v Avstrijo (1693), sledili so Nemčija (1291), Švica (657), ostale članice EU (739), Hrvaška (428), Združeno kraljestvo (400), Severna in Srednja Amerika (258), Italija (235), Azija (149), Avstralija in Oceanija (144) in Francija (85).

Ali bo neki mladi človek, ki se odloči, da odide v tujino "s trebuhom za kruhom" oziroma zaradi boljših priložnosti, dejansko tudi dolgotrajna izguba, je težko napovedati. A glede na to, da se določen odstotek vsako leto vrne v matično domovino, lahko sklepamo, da je v mnogih primerih odločitev za selitev kratkoročna. Za tiste državljane, ki so se lani vrnili v domovino, so bile največkrat države prejšnjega prebivališča Nemčija in Avstrija, sledili so Švica, Združeno kraljestvo in Italija.

Posledice bega možganov so dolgoročne in privedejo do slabe perspektive neke države, družbe in gospodarstva, pravi Jevtović. "Ko izgubljate prebivalstvo, izginja tudi vaša država in vse nadaljnje razprave o družbi so odvečne, če ta izginja. Države bi morale pripraviti vrsto ukrepov, in to takšnih na kratek, srednji in dolgi rok," še poudarja ekonomist in raziskovalec.