V petih letih je višina slovenske pokojnine padla za 0,6 odstotka, čeprav je življenje čedalje dražje. Povprečna starostna pokojnina je bila lani 613, leta 2010 pa 628 evrov. Povprečna neto plača je bila novembra lani 1082 evrov, kar je skoraj 500 evrov več. Ogromno pokojnin pa je seveda nižjih od povprečne – najnižja izplačana decembra lani je bila 200 evrov.

Zaradi pomanjkanja denarja v pokojninski blagajni so leta 2012 ukinili "upokojenski regres" za vse, s čimer letno prihranijo več kot 55 milijonov evrov. Letni dodatek od 140 in 390 evrov danes dobijo samo upokojenci z manj kot 750 evrov pokojnine, varstvenega le še socialno najbolj ogroženi, pri čemer po smrti država poseže v zapuščino.

Poznavalci čedalje bolj pogosto, resno in glasno opozarjajo, da bomo morali sami poskrbeti za ohranitev primernega standarda ob upokojitvi. Medtem ko je čedalje več prepričanih, da nekoč pokojnin sploh več ne bo, država miri: z reformami bomo zagotovili vzdržnost. Pa jo bodo res?

Razmerje med upokojenci in zaposlenimi se iz leta v leto slabša: v letu 2000 je bil upokojenec na 1,70 zaposlenega, v letu 2005 je bilo razmerje 1,67, v letu 2010 1,60, lani 1,37. Leta 2025 bo razmerje ena proti 1,3, okoli leta 2040 bo en zaposleni delal za enega upokojenca. 

Dejstvo je, da sistem ne bo zdržal brez dovolj denarja od prispevkov zaposlenih. Brez reform v poznejših letih vložek aktivnega prebivalstva ne bo zadosti za zagotavljanje pokojnin, zato podaljšujejo delovno dobo. Postopne spremembe so že občutili zaposleni nekaj let pred upokojitvijo, ki morajo pred izpolnitvijo pogojev za starostno upokojitev zdaj delati občutno dlje.

Upokojitvena starost se namreč vsako leto podaljša za nekaj mesecev. Letos bodo morale biti ženske v Sloveniji za starostno upokojitev stare 59, moški pa 59 let in štiri mesece, kar je štiri mesece več kot lani. Pri izračunu pokojninske osnove bodo upoštevali osnove iz katerih koli najugodnejših zaporednih 22 let zavarovanja, kar je leto več od lanskega obdobja, in vse kaže, da bodo po letu 2020 pokojnino izračunali na podlagi izračuna za več kot 30-letno obdobje.

Zaradi vseh sprememb je bilo stanje v pokojninski blagajni lani sicer boljše kot leta 2014: Zavod za pokojninsko zavarovanje je izplačeval pokojnine v rokih in brez zadolževanja, prihodki in odhodki v višini skoraj petih milijard evrov so bili izravnani. A vseeno so nujne nadaljnje spremembe. 

Opozorila, da je staranje prebivalstva glavni izziv za slovenske javne finance, je slišati tudi iz Bruslja. V Sloveniji je namreč čedalje več upokojencev – lani je bilo 432.545 starostnih, leta 2010 368.882, leta 2005 315.092, leta 2000 282.005. V 15 letih je njihovo število naraslo za več kot 150.000 in vsi prejemajo pokojnine. Veliko jih že danes dobi premalo za pokritje stroškov in dostojno življenje. Ob upokojitvi se jim je standard močno znižal, odvisni so od prihrankov, nekateri od finančne pomoči otrok.

Če ne želite biti nekoč na njihovem mestu, je zdaj pravi čas za začetek varčevanja za lepo starost, poudarjajo v Vzajemci skupini. In ne, nikar se ne prepričujte, da ste še premladi. Danes je čas še na vaši strani, jutri morda ne bo več. Prej kot boste začeli, manjši vložek bo potreben in več boste imeli ob upokojitvi.

Prijave so zaključene. Nagrajence, ki bodo dobili dvakrat po 2000 in enkrat po 1000 evrov v vzajemnih skladih, bomo razglasili v sredo, 16. marca, po 12. uri na Facebook strani Cekin. Za tolažilno nagrado - brezplačni Predlog dolgoročne strategije varčevanja za pokojnino v vrednosti 244 evrov - vas bodo kontaktirali iz Vzajemci skupine.

Sponzorirana objava.