Družina Van Der Bilt naj bi iz Nizozemske v Ameriko prišla v 17. stoletju. Do konca 18. stoletja so se ukvarjali s poljedelstvom in ribolovom ali pa so se preživljali kot najeta delovna sila. V ničemer se niso razlikovali od ostalih priseljencev. Živeli so skromno in praktično brez sredstev. Leta 1794 pa se rodi Cornelius Vanderbilt. Imel je srečo, da se je njegov oče, Cornelius starejši, uspel poročiti v malce bolj premožno družino in se je lahko začel ukvarjati s pomorsko trgovino. Mladega Corneliusa so sicer vpisali v šolo, a je šolske klopi gulil le do 11. leta starosti, ko je njegov oče ugotovil, da bo bolj koristen v družinskem podjetju. Očitno je svojega sina dobro poznal, saj naj bi bil Cornelius kljub šolanju večino svojega življenja nepismen.

Pri 16 naj bi mu oče dal v najem manjše plovilo, s katerim je prevažal potnike in blago med Staten Islandom in Manhattnom, dobiček pa sta delila na pol. Ker je bil pri svojem delu zelo uspešen, ga je kot kapitana za eno svojih ladij najel Thomas Gibbons, ki je bil eden redkih ljudi s koncesijo za prevoz ljudi in blaga po reki Hudson. Cornelius je hitro napredoval in kmalu vodil celotno podjetje, vključen pa je bil tudi v enega najbolj znanih ameriških sodnih primerov, Gibbons proti Ogdenu, s katerim so odpravili monopol v rečnem prevozu.

Po smrti Thomasa Gibbonsa je Vandrebilt kmalu prevzel njegovo dejavnost in se utrdil kot eden najpomembnejših rečnih prevoznikov. S svojimi parniki je sodeloval tudi v ameriški državljanski vojni, ker je bil na pravi strani, mu je to seveda koristilo pri razvoju podjetja.

Po vojni je dejavnost podjetja razširil še na oceansko in čezoceansko plovbo. Na začetku je prevažal iskalce zlata v Južno Ameriko, nato pa odprl tudi linije, ki so povezovale Ameriko in Evropo. Znan je bi po tem, da je zelo težko prenašal konkurenco. Največkrat se je poslovnih nasprotnikov lotil z izredno nizkimi dumpinškimi cenami, ki so konkurente spravile v bankrot.

Njegov poslovni imperij se je iz rek in oceanov preselil tudi na železniške tire, saj je zgradil ali pa kupil večino železniških povezav na ameriškem vzhodu. Njegovo podjetje New York Central and Hudson River Railroad velja za prvo veliko korporacijo v ameriški zgodovini.

Njegovo premoženje je v tistih časih znašalo 100 milijonov dolarjev, kar naj bi bilo enako današnjim 150 milijardam. Za primerjavo: Najbogatejši zemljan Carlos Slim Helu naj bi imel danes pod palcem 60 milijard dolarjev.

Cornelius je veljal za zelo neolikanega, bojevitega in pohlepnega človeka. Pogosto se je s svojimi konkurenti spuščal v odprt boj, ki se je največkrat končal z bankrotom nasprotnika. Le redko kdo se je uspel ubraniti njegovih napadov.

Znan je bil tudi po tem, da je imel v lasti številne nepremičnine, ki še danes veljajo za arhitekturne mojstrovine, svoji drugi ženi pa je kupil celo cerkev. Imel je 13 otrok, kar 95 odstotkov svojega premoženja pa je v oporoki zapustil sinu Billyu (William Henry Vanderbilt), ki je bogastvo družine še povečal.

Kljub temu da je družina Vanderbilt v času Williama Henrya Vanderbilta veljala za najbogatejšo družino na svetu in na večni lestvici ultra bogatih zaseda drugo mesto (pred njimi je le znameniti John D. Rockefeller), pa jih newyorška visoka družba ni sprejela medse. V aristokratske kroge so jih sprejeli šele po zaslugi Alve Erskine Smith, ki se je poročila z vnukom Corneliusa, Williamom K. Vanderbiltom

Spremljajte nas na Facebooku!