Do brezplačnih standardnih očal (okvir in stekla) bodo tako prišli vsi zavarovanci z različno dioptrijo. Na boljšem pa bodo predvsem tisti z višjimi dioptrijami, saj so za njih očala praviloma dražja. Tako kažejo tudi neuradni izračuni, kar seveda posledično pomeni, da bodo zavarovalnice za tiste z višjo dioptrijo krile več kot pa za tiste z nižjo dioptrijo. Po napovedih strokovnjakov naj bi se luknja v zdravstveni blagajni letno povečala za malo manj kot pol milijona evrov.
Je korupcija med optiki in okulisti le pravljica ali škodljiva resnica?
Vse glasnejše pa so govorice, da v praksi obstaja veliko število paktov med optiki in okulisti. In kako izgleda primer korupcije, zaradi katerega so na boljšem vsi, razen kupca očal? Po izdaji recepta, ki ga po pregledu predpiše okulist, se pogosto potencialnemu kupcu priporoči naslov oziroma seznam optikov, kjer je nakup očal na recept (po možnosti brez doplačila) možen. Okulist po izdaji recepta zavarovancu priporoči posameznega optika, ta pa mu v primeru nakupa očal v zameno za priporočilo podari mastno provizijo bodisi v obliki gotovine na roke (po neuradnih podatkih naj bi se provizije gibale okoli 25 odstotkov neto vrednosti očal) bodisi v obliki kompenzacije pri storitvi. Da se to dogaja že kar nekaj časa, ni sicer nič novega.
Na Cekinu smo se zato odločili preveriti, kakšna socialna očala prodajajo optiki ter ali jih seveda sploh priporočajo kupcem. Odpravili smo se k trem optikom v Ljubljani in okolici in jih pod krinko potencialnega kupca očal povprašali za nasvet, ali je sploh smiselno kupiti tako imenovana socialna očala z visoko dioptrijo. Kar dva od treh optikov sta nam nakup na spreten način odsvetovala in poskušala namigniti, da je za nas morda bolje, če kupimo boljša očala oziroma okvirje.
V primeru nakupa socialnih očal brez doplačila pa optiku (če upoštevamo, da v zameno za priporočilo okulistu nameni provizijo) ostane takorekoč minimalen dobiček ali ostane celo brez. Za okuliste je prodaja socialnih očal zagotovo najmanj dobičkonosna, zato prodajo tovrstnih očal ne izpostavljajo v ospredje. Še več, iz ust vseh treh okulistov smo slišali, da socialna očala niso najbolj modna in da se v mnogih primerih bolj splača doplačilo k receptu (kot lahko vidite na sliki, temu ni pri vseh optikih tako). Od treh različnih optikov pa sta nam kar dva prodajalca, potem ko se nismo odločili za socialna očala, ponudila okvirje, ki stanejo 70 evrov in več. Po eni strani je to sicer razumljivo, saj so prodajalci poleg fiksne plače praviloma stimulirani za prodajo dražjih ali ekskluzivnih okvirjev.
Zdravstvena blagajna želi sicer preprečiti zlorabe na ta način, da mora optik na začetku stranko seznaniti in ji ponuditi standardna očala, za katera doplačilo ni potrebno. Če pa stranka želi boljša očala, pa mora optik v podpis ponuditi izjavo, s katero se stranka strinja, da ji je bila sprva ponujena možnost brezplačnih očal. A teorija je eno, praksa pa drugo. Prodajalci, ki so po navadi oboroženi z raznimi prodajnimi taktikami, vedno končajo stavek v slogu „odločitev je na koncu vaša“, čeprav med vrsticami pogosto izpostavijo več razlogov, zakaj socialna očala ne kupiti.
Če je bil še kdo deležen tovrstnega "zavajanja", lahko svoje mnenje izrazi v forumu.
Komentarji (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV