Kar 12,7 odstotka vseh stroškov že tako obremenjene zdravstvene blagajne so lani (do septembra) predstavljala bolniška nadomestila. Najvišje mesečno bolniško nadomestilo, ki ga je Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v letu 2018 izplačal zavarovancu, je znašalo kar 21.997 evrov bruto. Najdaljša bolniška pa je decembra trajala že več kot 12 let. 

Trend bolniških staležev v Sloveniji že vrsto let narašča. Strokovnjaki ga povezujejo z različnimi dejavniki, predvsem z rastjo števila zaposlenih, staranjem prebivalstva in posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva, dolgotrajnejšimi postopki diagnostike in zdravljenja ter nenazadnje s spremenjenimi razmerami na delovnih mestih. "Med vodilne dejavnike in razloge za naraščanje zdravstvenega absentizma nedvomno prištevamo vpliv spremembe števila in starostne strukture delovno aktivnega prebivalstva, predvsem porasta števila zaposlenih v starosti nad 50 let zaradi podaljševanja delovne dobe in kasnejšega upokojevanja, kar je posledica zadnje pokojninske reforme," pravijo v ZZZS.

Zdravstveni absentizem nikakor ne izhaja le iz zdravstvenega stanja zaposlenega, temveč je lahko tudi posledica delovnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških in drugih dejavnikov, ki so jim izpostavljeni delavci, pa pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). "Zato predstavlja ne le zdravstveni, temveč tudi ekonomski, socialni in vsesplošni družbeni problem. Z vidika ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in drugih posledic je bolniški stalež veliko breme tako za zaposlene, njihove delodajalce, izvajalce zdravstvenih storitev, nosilce socialnih zavarovanj, pa tudi za družbo v celoti," so zapisali v analizi zdravstvenega absentizma.

Nezmožnost za delo ali zmanjšana delovna sposobnost zaposlenega naj bi trajala omejeni čas, a v Sloveniji imamo več sto ljudi, ki so na bolniški že več kot pet let. Poleg Bolgarije je namreč Slovenija edina država v Evropi, ki nima časovno omejene bolniške. 

Skoraj 400 milijonov za bolniške samo iz zdravstvene blagajne

Delavec je "breme" delodajalca do 30 dni bolniške, od 31. dne pa postane "strošek" ZZZS. Odhodki zdravstvene blagajne za nadomestila plač zaradi začasne zadržanosti od dela so po prvih ocenah v letu 2019 znašali skoraj 400 milijonov evrov (385,9 milijona evrov). To je za 71 odstotkov oziroma za 160 milijonov evrov več kot pred petimi leti, ko so stroški bolniških znašali 225,5 milijona evrov.

Še par sto milijonov evrov stroškov so zaradi bolnišk imeli delodajalci. "Strošek dela delodajalcev, ki plačujejo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela do 30 delovnih dni, so v podobni višini kot so odhodki ZZZS iz tega naslova in so ravno tako v konstantnem porastu. Ob tem pa se delodajalec ukvarja še s problematiko nadomeščanja odsotnega delavca, organizacijskimi spremembami, negotovostjo (koliko časa bo trajala odsotnost) ter finančnimi posledicami," pravi izvršna direktorica GZS za socialni dialog Tatjana Čerin.

"Trendi na področju bolniškega staleža kažejo izrazito rast od leta 2014, kar sovpada na eni strani s pokojninsko reformo iz leta 2014 in zaključkom gospodarske krize oziroma ponovno rastjo BDP v Sloveniji od leta 2014 naprej. Od leta 2014 beležimo izrazito rast tako fizičnih kazalcev kot tudi izdatke," pravijo na ZZZS. 

Od januarja do avgusta 2019 je bilo število izgubljenih delovnih dni zaradi bolniških – v breme delodajalcev in ZZZS – večje za 5,1 odstotka (skoraj 400.000 dni) v primerjavi z enakim obdobjem lani. Število primerov bolniškega staleža se je v tem obdobju povečalo za 8,6 odstotka oziroma za skoraj 63.000 primerov. Da narašča število bolnišk, kažejo tudi podatki o številu odločb, ki so jih izdali imenovani zdravniki, saj te izrazito naraščajo vse od leta 2013.

Od leta 2015 najvišji odstotek bolniških staležev beležijo v Območni enoti Krško, najnižji odstotek pa v Območni enoti Ljubljana in Območni enoti Kranj.

Bolniške naraščajo v vseh bolezenskih skupinah, tudi v skupini duševnih in vedenjskih motenj. V zadnjih nekaj letih je opazen skokovit porast primerov bolniškega staleža zaradi diagnoze izgorelosti – čeprav je teh primerov še vedno relativno malo. Leta 2007 je bilo takšnih primerov le 38, v desetih letih (2017) pa je številka narasla na kar 647 primerov bolniške odsotnosti zaradi izgorelosti.

Povprečna bolniška 10,5 dneva, najdaljša več kot 12 let

Ena bolniška odsotnost je v letu 2018 v povprečju trajala okoli 10,5 dneva, kar je sicer za 0,1 dneva manj kot v letu 2017. Za leto 2019 podatkov v času priprave članka še ni bilo. Povprečno število dni ene bolniške odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe zunaj dela v breme delodajalca je v letu 2017 znašalo 7,3, v breme ZZZS pa 86,5 dneva. "Če to primerjamo z letom 2018, vidimo, da se je povprečno trajanje ene bolniške odsotnosti z dela zaradi bolezni in poškodbe zunaj dela v breme delodajalca zmanjšalo na 7,2, v breme ZZZS pa povečalo na 89,3 dneva," pravijo na ZZZS.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje v zadnjih petih letih narašča tudi število dolgotrajnih bolniških. Kot dolgotrajne bolniške ZZZS označuje vse, ki trajajo več kot 45 dni. Če jih je bilo v začetku 2015 skupaj 14.686, jih je bilo v začetku lanskega let več kot 10.000 več oziroma skupaj kar 26.721 dolgotrajnih bolnišk. Konec septembra 2019 je bilo več kot 25.000 ljudi na dolgotrajni bolniški, največ takšnih, ki so bili odsotni od 45 dni do 6 mesecev (10.926 primerov).

»Najpogostejši vzroki začasne nezmožnosti za delo nad enim letom bolniške odsotnosti so kostno-mišične bolezni, sledijo stanja po poškodbah in zastrupitvah pri delu in zunaj dela, neoplazme, duševne in vedenjske motnje, bolezni obtočil, bolezni živčevja ter kronične bolezni dihal,« so v Analizi zdravstvenega absentizma navedli strokovnjaki NIJZ.

Po evidencah ZZZS sredi decembra lani trenutno najdaljši bolniški stalež traja že več kot 12 let, saj je zavarovanec na bolniški neprekinjeno od 17. septembra 2007. Temu posamezniku so sicer lani določili skrajšani delovni čas, kar pomeni, da je na bolniški le za štiri ure dnevno. Drugi najdaljši bolniški stalež pa traja neprekinjeno od 29. aprila 2008, torej več kot 11 let. Zaposlenih, ki so na bolniški že več kot pet let, je sicer bilo septembra lani kar 261 – precej več kot konec 2014, ko je bilo takšnih le 28 oseb. »Po ugotovitvah ZZZS na stalen porast dolgotrajnih staležnikov vplivajo predvsem sistemska odsotnost omejitev trajanja staleža, pomanjkanje pravočasne in učinkovite poklicne rehabilitacije in postopki ocenjevanja preostale delazmožnosti na invalidski komisiji ZPIZ. Postopki pred invalidsko komisijo se po mnenju ZZZS pogosto začnejo (pre)pozno in so dolgotrajni, nezaključenost zdravljenja pa se razlaga preozko,« pravijo na ZZZS.

Kako izračunajo nadomestilo?

Posebne statistike o izplačanih nadomestilih po posameznih zavarovancih ZZZS ne vodi, vendar kot rečeno, je bil "rekorder" leta 2018 posameznik, ki je prejel mesečno nadomestilo v višini 21.997 evrov bruto. Pri tem je treba poudariti, da je višina nadomestila plače odvisna od osnove za nadomestilo, razloga in trajanja začasne zadržanosti od dela. Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal.

Osnova za nadomestilo, ki ga bo prejemal zavarovanec, je povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, ko je nastopila bolniška. Pri samostojnih podjetnikih je to povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Nadzor nad bolniškimi in sankcije

Če ste na bolniški, niste na dopustu. Zato vas lahko tudi preverjajo. ZZZS izvaja tako imenovani laični nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, ko zaposleni prejema nadomestilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. "Pri nadzoru laični nadzorniki ugotavljajo, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS, pri čemer laični nadzornik nima pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo bolnikov," pojasnjujejo na ZZZS.

Nadzornik lahko bolnika obišče na domu in laično presodi spoštovanje navodil, svoja opažanja pa zapiše v zapisnik, ki ga nato posreduje imenovanemu zdravniku. Ta nato presodi, ali je zavarovančevo ravnanje v skladu z navodili, ki mu jih je podal. "Nadzori se izvajajo ciljano, zato so najpogostejši nadzori pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in kategorijah, pri katerih dejansko večkrat prihaja do kršitev ravnanja v času bolniškega staleža (npr. samozaposleni). Pri posameznih zavarovancih je na podlagi zahteve imenovanega zdravnika, zaradi odsotnosti zavarovanca ali zaradi ugotovitev, da zavarovanec v času bolniške odsotnosti opravlja pridobitno delo, nadzor opravljen večkrat," pravijo na ZZZS.

V letu 2018 so najpogosteje nadzorovali delavce (74,4 odstotka), nato samozaposlene (19,3 odstotka) ter kmete (5,5 odstotka). "Od skupno 3484 izvedenih laičnih nadzorov je bila v 183 primerih ugotovljena kršitev navodil za čas začasne zadržanosti od dela, kar predstavlja 5,3 odstotka ugotovljenih kršitev," so pojasnili na ZZZS. To je sicer tudi najnižji delež ugotovljenih kršitev do sedaj. Upadanje deleža kršiteljev sicer na ZZZS pripisujejo učinkovitejšemu nadzoru.

Največ kršiteljev – delež kršitev glede na opravljene nadzore po posameznih kategorijah zavarovancev – so v letu 2018 ugotovili pri samostojnih zavezancih, kjer so kršitve ugotovili pri kar 10,5 odstotka samozaposlenih. Sledili so kmetje, kjer so med vsemi laičnimi nadzori ugotovili kar 6,3 odstotka kršitev.

Pri ugotavljanju kršitev se nadzorniki opirajo zgolj na tista navodila, ki jih je zdravnik zapisal v odločbi. Tam lahko bolniku odobri odsotnost z doma. Za daljšo odsotnost z doma in morebitni odhod izven kraja bivanja, pa mora bolnik dobiti posebno odobritev osebnega zdravnika. "Kar pomeni, da lahko zavarovana oseba z odobritvijo svojega izbranega osebnega zdravnika odide tudi izven kraja bivanja, pri tem mora osebni zdravnik kritično presoditi, ali bi lahko morebitno potovanje negativno vplivalo na zdravstveno stanje in ali bi lahko povzročilo celo poslabšanje le-tega," opozarjajo v ZZZS.

Če nadzorniki ugotovijo kršitve, imenovani zdravniki na podlagi njihovih ugotovitev lahko zavarovancu zaključijo bolniški stalež. "V letu 2018 so imenovani zdravniki na osnovi ugotovitev laičnega nadzornika v 159 primerih pri zavarovancih zaključili začasno zadržanost od dela, v 50 primerih je bilo ugotovljeno, da so zavarovanci zmožni za delo v krajšem delovnem času, v 13 primerih so bili zavarovanci vabljeni na osebno predstavitev, v 20 primerih pa je bila zadeva odstopljena na pristojen oddelek ZZZS, ki je v sedmih primerih izdal odločbo o odvzemu oziroma zadržanju nadomestila plače," so pojasnili na ZZZS.