Pandemija je imela "stranske učinke" tudi na bolniško odsotnost. V ZDA so tako lani zabeležili največ bolniških odsotnosti v zadnjih dveh desetletjih, je poročal USA Today. V povprečju je vsak mesec približno 1,5 milijona Američanov sporočilo, da ne pridejo v službo zaradi bolezni, poškodbe ali drugih zdravstvenih razlogov. To je kar 45 odstotkov več kot je bilo mesečno povprečje v zadnjih 20 letih. Aprila lani je bilo z dela zaradi bolniške odsotnih kar dva milijona delavcev. 

Še bolj so v ZDA lani odstopale bolniške odsotnosti zaradi nege otrok, ki so se povečale za kar 250 odstotkov glede na 20-letno povprečje. Približno 67.000 ljudi je vsak mesec ostalo doma zaradi nege otrok. ZDA so tudi ena od držav, ki jih je pandemija lani najbolj prizadela, tudi zato, ker so oklevali z zapiranjem gospodarstva. Podoben trend bolniških odsotnosti sicer beležijo tudi letos, pri čemer so v začetku leta vsak dan zabeležili več kot 100.000 bolniških odsotnosti na dan. 

Vendar pa so v številnih drugih državah opazili drugačen trend. V Avstraliji je na primer zgodba povsem drugačna. Čeprav se je na samem začetku pandemije, marca 2020, število bolniških odsotnosti povečalo za 23 odstotkov (v primerjavi z marcem 2019), pa so številke v nadaljevanju leta drastično upadle. Tako je že naslednji mesec (aprila 2020) število bolniških odsotnosti upadlo kar za 37 odstotkov. 

Možnih razlogov za upad bolniških odsotnosti je več. Eden od razlogov je ta, da je več ljudi delalo od doma in so se posledično manj odločali za bolniško. Po podatkih avstralskega ABC News skoraj polovica avstralske delovne sile v času pandemije lahko dela od doma. Sindikati sicer opozarjajo tudi na to, da so bolj izpostavljeni delavci v strahu pred izgubo službe ali nižjo plačo zaradi odsotnosti z dela v službo prihajali kljub bolezni. Poleg tega pa je število bolniških upadlo tudi zato, ker je bilo veliko delavcev na čakanju na delo ali pa so celo izgubili službe. Še ena možnost pa je ta, da zaradi protikoronskih ukrepov (tudi dela na daljavo) manj ljudi zboli za drugimi sezonskimi boleznimi (prehladi, gripa ...). 

Tudi pri nas manj bolniške odsotnosti

Tudi v Sloveniji so lani, v pandemskem letu, zaznali zaustavitev večletne rasti bolniških odsotnosti. Podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) kažejo, da je bilo lani 1,04 milijona primerov bolniške odsotnosti z dela. Za primerjavo: leta 2019 so zabeležili 1,23 milijona primerov bolniških odsotnosti. To pomeni, da je bilo lani za približno 15,3 odstotka manj primerov bolniške kot leto poprej. "To pomeni, da je bilo v 2020 manj primerov kratkotrajne odsotnosti z dela (zlasti zaradi zmanjšanja odsotnosti zaradi nege in spremstva)," so zapisali v letnem poročilu. 

Bolniška odsotnost je lani v povprečju trajala 11,8 dneva, kar je več kot leta 2019, ko je bolniška v povprečju trajala 10,1 dneva.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo zaradi začasne nezmožnosti za delo v Sloveniji lani izgubljenih skupaj 12.312.544 delovnih dni, kar je sicer na ravni leta 2019 (12.412.387 dni). 

"V začetku leta smo imeli v Sloveniji izjemno visoko incidenco gripe pri otrocih in izjemno povečano število izgubljenih delovnih dni zaradi nege. V obdobju januar–marec 2020 se je število izgubljenih delovnih dni zaradi nege povečalo za 36 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Sledila je skoraj popolna zastavitev javnega življenja, kar je (tudi s pomočjo ukrepov v interventni zakonodaji – zlasti nadomestila plače zaradi nedelovanja javnega prevoza in zaprtja šol in vrtcev iz sredstev Proračuna RS) pomenilo bistveno nižje število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezni in poškodb izven dela (indeks 2020/2019 90,9 odstotka) in nege (indeks 2020/2019 87,5 odstotka, samo mesec december 26 odstotkov), zaradi delne zaustavitve izvajanja zdravstvenih storitev pa tudi zaradi spremstva in usposabljanja za rehabilitacijo," so poročali v ZZZS.

Sicer pa ZZZS beleži tudi padec števila izdanih odločb za zdraviliško zdravljenje, saj se je ta dejavnost v prvem, spomladanskem valu epidemije skoraj v celoti ustavila. Izvajalo se je samo nujno nadaljevalno zdraviliško zdravljenje. "Tudi v jesenskih mesecih je bilo zaznati nekoliko manj predlogov za zdraviliško zdravljenje, kar je posledica manjšega števila izvedenih operacij, ki so indikacija za napotitev," so zapisali v letnem poročilu ZZZS. Imenovani zdravniki so tako v letu 2020 izdali 34.181 odločb za zdraviliško zdravljenje, kar je 19,34 odstotka manj kot v 2019 (42.375). Zdravstvena komisija ZZZS pa je izdala 1832 odločb za zdraviliško zdravljenje, kar je 15,22 odstotka manj kot leta 2019. 

Kljub upadu bolniških odsotnosti stroški ZZZS za nadomestila višji

Sami stroški bolniških odsotnosti so se v 2020 zvišali. Zdravstvena blagajna je namreč lani izplačala za 16,4 odstotka višji znesek v primerjavi z letom poprej. Odhodki ZZZS za nadomestila plač zaradi zadržanosti od dela so namreč v lanskem letu znašali 444.211.382 evrov, v letu 2019 pa je bil ta znesek 381.553.163 evrov. Razlogov za to je več, med njimi je seveda tudi zvišanje osnove za izplačilo nadomestila plače, pa prestavljanje izplačil iz 2019 na 2020 (približno sedem milijonov evrov). 

"Največji vpliv na rast v 2020 pa je imela spremenjena struktura razlogov za bolniško odsotnost, zlasti seveda razlog izolacija v primeru okužb s covidom-19," so pojasnili na ZZZS. Ta namreč gre od prvega dne dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ). 

Po podatkih NIJZ je bilo zaradi izolacije izgubljenih kar 690.062 delovnih dni (štejejo vsi dnevi odsotnosti z dela vseh primerov bolniške). "Kar ob povprečnem strošku za izgubljeni delovni dan iz naslova izolacije (82,16 evra) znese kar 56,7 milijona evrov izdatkov samo za razlog izolacija," so poročali iz ZZZS. Za primerjavo: v 2019 je bilo samo 10 zavarovanih oseb, pri katerih je bil razlog odsotnosti z dela izolacija, strošek ZZZS pa je bil 4491 evrov.

V 2020 pa so zaznali tudi zanimiv pojav, ko so posamezniki imeli daljše bolniške staleže zato, ker so čakali na diagnosticiranje ali poseg. Ti pa so se zaradi epidemije in prepovedi opravljanja določenih zdravstvenih storitev oziroma njihovega počasnejšega izvajanja prestavljali.

Pri tem je treba poudariti tudi to, da ti stroški za nadomestila plač niso končni. Interventna zakonodaja oziroma protikoronski paketi za odpravo posledic epidemije so namreč uvedli tudi novosti na področju nadomestil plač, tako da so se v določenih primerih (nadomestila v breme delodajalcev, nadomestila do tri dni kratkotrajne odsotnosti in podobno) ta nadomestila delodajalcem izplačevala neposredno iz proračuna (sicer preko ZZZS). 

Po letih rasti končno tudi padec števila oseb na dolgotrajnih bolniških

Lani pa se je obrnil še en zanimiv trend. Po številnih letih rasti se je namreč zaustavilo oziroma celo začelo upadati število oseb, ki so na dolgotrajnem bolniškem staležu. Na zadnji dan 2020 se je to število v primerjavi z istim obdobjem 2019 zmanjšalo za 6,5 odstotka – z 27.570 na 25.777 primerov. Najbolj se je zmanjšalo število tistih, ki so na bolniški do enega leta. Takšnih je bilo lani kar za 9,5 odstotka manj kot v 2019. 

"Še naprej pa se nerazumno povečuje število oseb na staležu nad pet let," pravijo na ZZZS. Takih je kar 337 posameznikov, v 2019 jih je bilo 279. Vseh skupaj, ki so na bolniškem staležu več kot 3 leta, pa je že 1.701, kar je za 9,2 odstotka več kot v 2019 (1558). 

Kako kaže letos?

V prvih dveh mesecih 2021 je bilo po podatkih ZZZS 165.904 primerov bolniškega staleža, kar je občutno manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo teh primerov 277.836. To pomeni približno 40,3-odstotni upad. 

Podatki o absentizmu (tako v breme delodajalca kot v breme ZZZS) za prva dva meseca 2021 kažejo, da se je število izgubljenih delovnih dni v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 povečalo za 32.176 dni – z 2.092.157 (januar–februar 2020) na 2.124.333 (januar–februar 2021).

Delež nege je v prvih dveh mesecih letošnjega leta znašal 4,03 odstotka vseh izgubljenih delovnih dni v breme ZZZS, v primerjavi z enakim obdobjem leta 2020 pa je bil bistveno nižji (22,75 odstotka). Število izgubljenih delovnih dni zaradi nege pa je bilo glede na enako obdobje leta 2020 prav tako nižje, in sicer za 76,1 odstotka.

V obdobju januar–februar 2021 so sicer odhodki za nadomestila znašali 86.528.480 evrov in so bili za 14,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, pa tudi za 10,6 odstotka višji od načrtovanih za to obdobje.