Skoraj staviti bi si upali, da bi bila večini slovenskih delavcev ta ideja všeč. A stvari seveda niso tako enostavne. V prvi vrsti zaradi tega, ker je minimalna plača po različnih državah zakonsko različno urejena.

Nekatere države je tako niti ne poznajo. Take so naprimer Danska, Italija, Finska, Švedska in Avstrija, ki minimalne plače urejajo zgolj s kolektivnimi pogodbami. Tudi zunaj EU, na Islandiji, v Švici in na Norveškem minimalne plače ne poznajo. Nemci jo sicer imajo, a je odvisna od panoge in od regije, v kateri je delavec zaposlen.

Druga težava, na katero naletimo, je seveda davčna ureditev. Saj lahko slovenskih 783,66 evra zaradi prispevkov in davkov v drugih državah na računu pomeni popolnoma drug znesek. Tudi stroški življenja so med državami različni, zato bi bilo enako minimalno plačilo za delo precej krivično.

Dejstvo, ki bo marsikoga šokiralo pa je, da naš znesek v primerjavi z ostalimi državami niti ni tako nizek. Poglejmo tabelo:

Ideja o minimalni plači, ki bi bila enaka po vsej EU se tako sliši sicer zelo prijetno, a je zaradi velikih neenakosti med državami še vedno bolj utopija kot resničnost. Dejstvo, da se je njen idejni oče Jean-Claude Juncker zaradi škandalov začasno umaknil iz politike, bo pot od ideje do realizacije le še podaljšalo.