V Sloveniji poleg 'navadnih' starostnih pokojnin poznamo še invalidske, družinske (ko pokojnino izplačujejo šolajočim se otrokom ali zakoncu preminulega upokojenca), administrativne, izjemne oziroma zaslužne in borčevske pokojnine. Slednje pogosto razburjajo javnost in so večkrat politična tema. Preverili smo, kdo je do njih upravičen, kakšne so njihove višine in koliko ljudi jih še prejema.

Čeprav se je druga svetovna vojna končala pred 75 leti in je večina borcev že pokojnih, pa Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) še vedno izplačuje borčevske pokojnine. Po zadnjih podatkih (za junij 2020) je bilo upravičencev 6303, toda od tega je le približno četrtina prejemnikov (starostnih borčevskih pokojnin 1334 in invalidskih borčevskih pokojnin 296) bila dejansko udeležena v narodnoosvobodilnem boju. Ostalo so prejemniki družinske borčevske pokojnine, torej jo prejemajo družinski člani po pokojnih borcih. Takšnih prejemnikov je bilo julija 4673. 

Kot so nam pojasnili na Zpizu, je pridobitev pravice do starostne pokojnine borcev Narodnoosvobodilne vojske (NOV) nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992. "Za borce NOV so se štele osebe, katerim se je ves čas od vstopa v narodnoosvobodilni boj oziroma od začetka aktivnega in organiziranega dela za narodnoosvobodilni boj pa do 15. maja 1945 nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju," so pojasnili na Zavodu. Ko so izpolnili predpisano starost in dopolnili potrebno dolžino pokojninske dobe, so pridobili pravico do starostne (borčevske) pokojnine. 

Za tiste borce NOV, ki so se priključili narodnoosvobodilnem boju pred 9. septembrom 1943 (z njimi so bili izenačeni tudi t. i. primorski borci, ki so v NOV vstopili najkasneje do 13. 10. 1943), so veljali nekoliko milejši pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine, kot so sicer veljali za t. i. splošne zavarovance, vključene v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ti so se namreč lahko starostno upokojili s pet let krajšo pokojninsko dobo oziroma pet let nižjo starostjo. "Medtem ko so borci NOV od 9. 9. 1943 dalje pravico do starostne pokojnine pridobili pod enakimi pogoji kot vsi ostali zavarovanci. Tako kot splošnim zavarovancem se je tudi borcem NOV starostna pokojnina odmerila na podlagi plač, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje oziroma zavarovalnih osnov, na podlagi katerih so bili zavarovani v določenem obdobju, ki je bilo podlaga za izračun pokojninske osnove, ob upoštevanju dejansko dopolnjene pokojninske dobe," so razložili na Zpizu.

"Razlika je bila v tem, da je bila za borce NOV pred 9. septembrom 1943 določena ugodnejša lestvica za odmero pokojnine, da so imeli pravico do odmere pokojnine na podlagi 5-letnega povprečja plač (po splošnih predpisih se je upoštevalo 10-letno povprečje), najmanj pa od t. i. zajamčene pokojninske osnove. Borcem NOV od 9. septembra 1943 dalje se je pokojnina odmerila na enak način kot drugim zavarovancem, s tem, da so imeli pravico do povečanja pokojnine, če je njihova pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85 odstotkov pokojninske osnove. Povečanje je bilo odvisno od leta vstopa v NOV, povečala pa se je največ do 85 odstotkov pokojninske osnove. Borci NOV, ki so nosilci 'Partizanske spomenice 1941', so na podlagi Zakona o temeljnih pravicah imetnikov 'Partizanske spomenice 1941' imeli pravico do pokojninskega dodatka, ki je enak razliki med pokojnino in njegovim 100-odstotnim povprečnim mesečnim dohodkom v zadnjih 12 mesecih pred upokojitvijo," so še pojasnili na Zavodu za pokojninsko zavarovanje.

Junija za borčevske pokojnine odšteli skoraj 900.000 evrov

Po začasnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje so letošnjega junija izplačali za skupaj 872.788 evra borčevskih pokojnin. Od tega so za starostne borčevske pokojnine izplačali 282.792 evrov, za invalidske 91.365 evrov in za družinske 498.630 evrov. Najnižja starostna borčevska pokojnina, ki jo je prejemal posamezni borec, je znašala 71,89 evra, najvišja pa 2111,83 evra. Povprečna višina borčevske pokojnine, ki so jo po pokojniku prejemali člani družine, pa je znašala 678,84 evra. 

Zaslužne pokojnine uživa 155 ljudi

Tudi o zaslužnih oziroma izjemnih pokojninah se je v preteklih letih veliko govorilo. Predvsem zato, ker ima pri njihovem določanju vlada glavno besedo. Dodeljujejo jo osebam, ki so s svojim življenjskim delom in izjemnimi dosežki na področju kulture, znanosti ali športa prispevale k ugledu in prepoznavnosti države. 

O upravičenosti do izjemnega priznanja odmere starostne pokojnine vlada odloča s posebno odločbo, ki mora biti objavljena v Uradnem listu. Zpiz je zgolj njihov izplačevalec in ne vodi evidence o podlagi za njihovo priznanje. So pa denimo med uživalci tovrstnih "zaslužnih" pokojnin večinoma športniki, kot so košarkarji Ivo Daneu, Borut Bassin in Aljoša Žorga, telovadca Miro Cerar in Tine Šrot ter smučarski skakalec Jože Šlibar.

Junija je bilo v Sloveniji 155 uživalcev zaslužnih pokojnin, od tega jih je 86 bilo dejanskih zaslužnih prejemnikov, 69 uživalcev zaslužnih pokojnin pa je bilo družinskih članov, ki prejemajo pokojnino po smrti zaslužnega prejemnika.

Za teh 155 zaslužnih pokojnin je Zpiz junija izplačal skupno 65.467,82 evra (41.911,68 evra za starostne in 23.556,14 evra za družinske). 

Posamezni prejemnik zaslužne pokojnine je prejemal od 1005,60 evra (minimalna starostna pokojnina) do 2011,25 evra (maksimalna starostna pokojnina). Upravičeni družinski člani so po smrti zaslužnega upokojenca prejemali od 245,11 evra (minimalna družinska pokojnina) do 1450,13 evra (maksimalna starostna pokojnina). 

'Rekorder' med upokojenci prejel 3000 evrov pokojnine

Ne prejemnik zaslužnih in borčevskih pokojnin, pač pa prejemnik 'običajne' starostne pokojnine je "rekorder" po višini mesečnega izplačila. V letošnjem juliju je namreč najvišja izplačana pokojnina, ki jo je prejel en upravičenec, znašala 3024,66 evra. To je kar 12-krat več od najnižje pokojnine, ki je julija znašala 241,62 evra. Prejemnikov najnižje pokojnine je bilo lani 3522, med njimi so tako tisti, ki so prejemali starostne in invalidske, kot tisti, ki so prejemali družinske in vdovske pokojnine. 

Julija je sicer pri nas pokojnino prejemalo 636.290 ljudi oziroma več kot tretjina prebivalcev. Lani smo za vse pokojnine skupaj izplačali kar 4.641.209.538 evrov.