Zadnje energetsko obdobje je nedvomno zaznamovala izjemno intenzivna raba fosilnih goriv. Skupaj z zmanjševanjem njihovih zalog in rastjo cen, pa se ljudje s pomočjo visoke tehnologije na področju energetike “vračajo k naravi”. Sončna energija velja v tem okviru za najbolj sprejemljiv in obnovljivi vir, ki ga odlikuje ekološkost, pa tudi cenovna konkurenčnost, zaradi katere se marsikdo odloča, da bo vodo ali stanovanje ogreval s pomočjo sonca, ali pa na strehi pridobival električno energijo. Pripravili smo vam odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj bodočih “eko” investitorjev.

1. Kam naj namestim sprejemnike?
Sončne kolektorje lahko pritrdite na strehe, balkonske ograje, na fasade ali pa so prostostoječi. Pomembno je, da med kolektorji in “nebom” ni ovir kot so na primer drevesa in tako sončni žarki nanje padajo čimbolj direktno. Kolektorji morajo biti usmerjeni čimbolj proti jugu, za optimalno izrabo spomladi in jeseni pa imajo naklon približno 45°.

2. Kaj se bo s sprejemniki zgodilo ob ekstremnih vremenskih razmerah?
Najverjetneje nič, saj gre za precej vzdržljive materiale, ki prenesejo močno točo, izkušnje v ZDA pa kažejo, da prenesejo celo orkanski veter do hitrosti 240km/h.

3. Kako vse skupaj sploh deluje?
Sprejemniki sončne energije so sestavljeni iz transparentnega pokrova in absorberja. Sončni žarki vpadajo na stekleno površino sprejemnika, del žarkov se odbije, del pa se odbije še od absorberja. Tisti del sevanja, ki ga absorber prejme (kratkovalovno sevanje), se pretvori v toploto. Zaradi zračnih tokov v sprejemniku in na hrbtni strani absorberja medtem nastajajo tudi toplotne izgube, zato je potrebno sprejemnik na hrbtni strani in ob straneh dobro toplotno izolirati. Ogreto delovno sredstvo se s črpalko prenese v prenosnik toplote, ki je običajno nameščen v hranilniku toplote. V hranilniku toplote obstaja možnost dogrevanja z drugimi energijskimi viri (fosilna goriva, elektrika). Regulacija zagotavlja vklop obtočne črpalke takrat, ko je temperatura medija v sončnem kolektorju višja kot v hranilniku.
V primeru, da pridobivate elektriko pa fotonapetostne celice, narejene večinoma iz silicija, po obliki pa amorfne, monokristalne in polikristalne sončne celice, povezane v sončne module, svetlobo pretvarjajo v elektriko. Solarni moduli so navadno 12V ali 24V, torej enosmerne napetosti. V dvosmeren tok elektriko pretvarja poseben razsmernik.
Solarni moduli predstavljajo osnovo solarnega sistema, ki je lahko otočni ali pa omrežni – torej priključen na električno omrežje. Električno energijo shranjujete v solarnih akumulatorjih, ki elektriko oddajajo takrat ko je proizvodnja elektrike preskromna ali pa ponoči.

4. Kakšna je življenjska doba kolektorjev?
Nakup solarne naprave se izplača samo, če bo slednja zdržala 20 let, saj se vam bo investicija povrnila v 12 – 15 letih. To pomeni najmanj 20 poletij in zim z vsemi vremenskimi ekstremi vred in večina proizvajalcev se tega še kako zaveda. Večina sistemov bo tako brez težav preživela 25-30 let. Povprečna dodana garancija za material in delo pa je 10 let.

6. Kakšni so stroški vzdrževanja solarnega sistema?

Predvideni stroški vzdrževanja fotovoltaičnega sistema so precej nizki, okoli 0,1% investicije letno, skupaj z nepredvidenimi pa se povišajo na okoli 3-8% investicije. Med nepredvidene stroške spadajo okvare razsmernikov ali drugih elementov sistema, udari strel in mehanske poškodbe modulov. Prav tako je potrebno po desetih letih razsmernike temeljito pregledati in najverjetneje zamenjati nekaj delov ter zamenjati akumulatorske baterije pri otočnem sistemu.
Sončno elektarno je priporočljivo tudi zavarovati. Poleg zavarovanja za morebitne poškodbe ali vandalizem, se lahko zavarujete tudi za primer izpada dohodka, če elektrarna ne deluje.

8. Bo uporaba sončne energije povišala vrednost moje nepremičnine?
Če bosta s sosedom prodajala identični hiši, boste vi najverjetneje iztržili več. V prodajni ceni bo namreč upoštevano dejstvo, da bo kupec na leto precej prihranil pri ogrevanju ali pa s prodajo električne energije v omrežje, celo kaj zaslužil.

9.Bom še vedno brez elektrike, če pride do izpada omrežja?
Odvisno od vašega solarnega sistema. Če ta vsebuje tudi akumulator, potem bo tam shranjena energija v času izpada napajala vaše električne naprave.

10. Zakaj v solarno energijo investirati danes, če pa bodo čez kakšno leto solarni sistemi še cenejši?
To je najbrž še najtežje vprašanje izmed vseh. Veliko analitikov namreč pričakuje, da bo imel razvoj solarnih modulov enako usodo kot računalniki. Z leti bodo zaradi vse večje zmogljivosti vse manjši in vse cenejši. Vendar pa tudi takojšnja investicija ne bo zgrešena naložba.