V Nottinghamu v Angliji so v eni izmed knjigarn postavili božično drevo že v začetku oktobra. Prav tako so že takrat obesili tudi praznične luči na glavni nakupovalni ulici, čeprav jih bodo prižgali šele ta mesec. Na londonski ulici Carnaby božično-novoletne luči gorijo že od 7. novembra. Tudi Ljubljana v zadnjih letih luči prižiga že novembra, letos bo v soju prazničnih luči zažarela že 29. novembra.  

Čas pričakovanja božiča in novega leta je najbolj čaroben čas v letu, zato ni nič narobe, če si ga podaljšamo, meni Marka Karpan, ena največjih strokovnjakinj na področju okraševanja v Sloveniji. V tem letnem času je veliko teme in turobnega vremena, zato je prav, da si ga polepšamo z okraski in lučmi. "Najlepše v vsem življenju je pričakovanje," pravi.

Trgovine in oglasi na Otoku so začeli praznični repertoar, še preden se je poletje dobro zaključilo. Tako v zadnjih letih ni več nič nenavadnega, da v trgovskih centrih in tudi na radijskih postajah slišite božično glasbo še pred nočjo čarovnic. Kavarne že zdaj ponujajo praznične lončke, ki vam želijo vesel božič, na meniju so že posebni božični okusi kav in božično pecivo. 

Božično drevo še pred decembrom?

Čeprav nekateri verjamejo, da postavljanje božičnega drevesa prej kot dva tedna pred božičem pomeni nesrečo, pa to Britancev že dolgo ne odvrača od tega, da tudi v svojih domovih smrekice postavijo že novembra. Raziskava, ki so jo opravili pred tremi leti, je pokazala, da kar petina Otočanov svoj dom okrasi že novembra. Toda, še vedno velika večina ljudi to stori v prvem ali drugem tednu decembra. Praznične luči so že konec oktobra krasile marsikatero ulico in hišo v Angliji. Še posebej zato, ker ta čas sovpada tudi z nekaterimi drugimi prazniki – denimo hindujskim praznikom luči.

Da je dilema, kdaj je prezgodaj za praznično okrasitev, res velika, kaže tudi dejstvo, da temu vprašanju veliko pozornosti posvečajo tudi mediji. Odgovor so našli pri britanskem psihoanalitiku Stevu McKeownu, ki pravi: "V svetu, ki je poln stresa in tesnobe, se ljudje radi ukvarjajo s stvarmi, ki jih osrečujejo, in božična dekoracija zbuja močna čustva iz otroštva." Dodaja, da zgodnje okraševanje podaljša predpraznično vzburjenje in ljudi osrečuje.

Seveda pa je to, kdaj doma postaviti drevo, odvisno predvsem od tega, ali postavimo pravo drevo ali umetno. Nekoč so domove krasila le prava božična drevesa, ki zdržijo največ štiri tedne, zato so jih postavljali približno dva tedna pred božičem. Britanci vsako leto kupijo od šest do osem milijonov božičnih dreves, kažejo podatki Britanske zveze prodajalcev pravih božičnih dreves (BCTGA). Pri nas se večina ljudi – tudi zato, ker je v stanovanjih ponavadi premalo prostora – odloča za umetna drevesa, ki lahko zdržijo več let, tudi več generacij. 

Kdaj se začnejo božični sejmi po Evropi?

V Združenem kraljestvu se jim najbolj mudi tudi z božičnimi sejmi, saj so denimo v Leicestru, Manchestru in delih Londona stojnice zaživele že prejšnji teden, večina sejmov se sicer odpre okoli 15. novembra. Takrat se odpre tudi božični sejem na Dunaju. Večina velikih božično-novoletnih sejmov po Evropi pa se odpre konec novembra. V Zagrebu, kjer njihov sejem vsako leto bolj raste, se bo letos odprl 30. novembra, v Ljubljani pa se bo odprl že en dan prej – 29. novembra.

Sejmi nato trajajo različno dolgo – v Stuttgartu in številnih drugih mestih v Nemčiji se zaključijo že dan pred božičem, v Nottinghamu v Angliji s silvestrovim, medtem ko ga v večini mest po Evropi pospravijo v prvem tednu januarja.

Zgodovinsko gledano so božični sejmi nastali bolj iz realne potrebe kot iz tega, da se umetno ustvari praznično vzdušje. Prvi božični sejem, kot ga poznamo danes, se je pojavil na Dunaju v 13. stoletju. Dezembermarkt, kot so mu takrat pravili, je bil dvodnevna tržnica, na kateri so si lahko mestni ljudje nakupili zaloge hrane in drugih potrebščin za zimo. Koncept se je najprej razširil po nemško govorečih deželah in nato po vsej Evropi. Zato prazničnemu sejmu marsikje v Angliji še danes pravijo "nemški božični sejem" (German Christmas Market). Danes je praznični sejem postal stalnica v decembrskem času, evropske prestolnice in druga večja mesta pa med seboj kar tekmujejo v tem, kdo bo pripravil boljšo zimsko pravljico.

Na Dunaju za božično-novoletno razsvetljavo vsako leto zapravijo okoli 1,2 milijona evrov. V londonskih četrtih skupno namenijo več milijonov evrov za praznične luči. Milijonu evrov se bližajo tudi v Zagrebu, kjer v zadnjih letih za okrasitev odštejejo okoli 740 tisoč evrov. Precej bolj skromni so v Budimpešti, kjer je strošek praznične okrasitve okoli 200.000 – podoben znesek za praznične luči namenja tudi Ljubljana.

Decembrsko zapravljanje

December je zagotovo mesec, v katerem ljudje največ zapravljajo. Je tudi pokazatelj razpoloženja med kupci, inflacije in stanja gospodarstva nasploh, zato ga statistično spremljajo tudi banke. Trgovci si decembra obetajo največjo prodajo in kupce k trošenju spodbujajo z različnimi prazničnimi popusti. A tudi to obdobje se vsako leto podaljšuje, saj želijo iz konca leta trgovci iztisniti čim več. Tako se po vzoru Američanov tudi v Evropi in pri nas v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tako imenovani "črni petek" – zadnji petek v novembru, ko trgovine nudijo visoke popuste, predvsem na tehnične izdelke. Predpraznične ponudbe pa ne manjka že pred tem datumom, v trgovinah smo lahko različne izdelke z božično-novoletnim pridihom in različne predpraznične ugodnosti zaznali že v oktobru.

Decembra v Veliki Britaniji samo za darila vsako minuto vsakega dne zapravijo več kot 517.000 evrov. To je še vedno daleč za Američani, ki so največji zapravljivci v tem času. V ZDA namreč vsako minuto v decembru za darila zapravijo približno dva milijona evrov. Med državami, kjer so bolj varčni, je Luksemburg, kjer za isti namen zapravijo okoli 3200 evrov vsako decembrsko minuto, kaže lanska analiza nizozemskega podjetja Ing.

Čeprav po podatkih Statističnega urada decembra tudi v Sloveniji porabimo občutno več denarja, smo v primerjavi z drugimi evropskimi državami pri nakupih še vedno bolj skromni. Med Evropejci daleč največ v božičnem času zapravijo v Združenem kraljestvu, kjer se prodaja neživilskih izdelkov v tem času v primerjavi z drugimi meseci poveča za skoraj 40 odstotkov. Povprečno britansko gospodinjstvo decembra zapravi okoli 580 evrov več kot v drugih mesecih, v povprečju pa za decembrsko veselje zapravijo okoli 900 evrov. Za primerjavo: po podatkih iz leta 2017 Slovenci za praznična darila, hrano in pijačo zapravimo v povprečju okoli 300 evrov.