Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela za brezposelne je bila ukinjena leta 2012 z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Zujf), tako da jo lahko danes uveljavljajo le zavarovanci, ki so jo pridobili pred uveljavitvijo nove zakonodaje. Trenutno so taki štirje in v letu 2019 so zanje skupno izplačali 20.833 evrov iz blagajne ZZZS, je sporočil Damjan Kos z Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Brezposelni med boleznijo ali nego družinskega člana po uveljavitvi Zujfa lahko prejema denarno nadomestilo, a bolniška ali nega mu ne pripada. O bolezni mora obvestiti svetovalca, saj je nezmožnost delati iz zdravstvenih razlogov ali nega družinskega člana, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, razlog za oprostitev izpolnjevanja obveznosti kot aktivnega iskanja zaposlitve. Razloge za neizpolnitev dolžnosti mora izkazati svetovalcu s potrdilom ali bolniškim listom izbranega zdravnika, so razložili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pa vseeno pripada denarno nadomestilo zavarovancu, ki mu je med trajanjem zadržanosti od dela prenehalo delovno razmerje, a za največ 30 dni začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja. Če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, mu pripada nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, vse dokler ni spet sposoben delati.

Kdo plačuje obvezno zavarovanje?

Mesečni prispevek obveznega zdravstvenega zavarovanja plača Zavod za zaposlovanje za brezposelne, ki so upravičeni do denarnega nadomestila. Brezposelne, ki prejemajo denarno nadomestilo, v obvezno zdravstveno zavarovanje prijavi Zavod za zaposlovanje z dnem, ko z odločbo priznajo pravico do denarnega nadomestila. Odjavijo jo z iztekom, prenehanjem oziroma mirovanjem pravice do prejemanja denarnega nadomestila.

V času od prijave na Zavodu za zaposlovanje do izdaje odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila si brezposelni lahko sam začasno uredi obvezno zdravstveno zavarovanje na najbližji enoti ZZZS. Lahko si ga ali plačuje sam ali je zavarovan kot družinski član. Po prejemu odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila od Zavoda za zaposlovanje mora poskrbeti za odjavo iz zavarovanja,  hkrati pa lahko pri ZZZS uveljavi morebitno vračilo plačanega prispevka za čas, ko je čakala na odločbo Zavoda za zaposlovanje, je razložil Damjan Kos.

Brezposelni lahko tudi izgubi denarno nadomestilo

Denarnega nadomestila ne prejemajo vsi brezposelni. Uveljavi ga lahko brezposelni po prenehanju delovnega ali drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je vključena v zavarovanje za primer brezposelnosti, če razmerje ni prenehalo po njegovi krivdi. Pred nastankom brezposelnosti je moral biti zavarovan za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev v zadnjih dveh letih (za mlajše od 30 let najmanj pol leta). Denarno nadomestilo je mogoče uveljaviti najmanj za tri mesece (oziroma dva meseca za mlajše od 30 let) in največ za 25 mesecev ter ne more biti nižje od 530,19 evra bruto in ne višje od 892,50 evra bruto.

Prijaviti se mora v evidenco brezposelnih oseb in vložiti zahtevo za priznanje denarnega nadomestila. Nato mora aktivno iskati zaposlitev oziroma mora izpolnjevati dogovore iz zaposlitvenega načrta, ki ga sestavita skupaj s svetovalcem zaposlitve. Če ne uresničuje dogovorov in se recimo ne odziva na vabila Zavoda za zaposlovanje ali delodajalcev, ob prvi kršitvi prejme opomin, prejemniku pa znižajo tudi denarno nadomestilo. Ob drugi kršitvi ga izbrišejo iz evidence brezposelnih, s čimer pa izgubi vse pravice, ki mu pripadajo kot brezposelnemu.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!

Nas že spremljate na Facebooku? Pridružite se nam in bodite na tekočem vedno in povsod!