Zato ni nič čudnega, da je bilo v zadnjem času ob teh zastrašujočih podatkih kar nekaj reklamnih akcij izvajalcev (dodatnega) pokojninskega zavarovanja, ki bolj kot ne previdno napovedujejo predvidene višine bodočih donosov. Glede na pretekle donose je ta poteza popolnoma razumljiva.
O kakšnih donosih torej sploh lahko govorimo?
Nekateri evropski pokojninski skladi so si skorajda že opomogli od hudih padcev na delniških trgih, ki so zamajali pokojninske temelje v državah po Evropi. Po podatkih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je razvidno, da se na dolgi rok povprečna letna donosnost pokojninskih skladov v Evropi giblje okoli 4 odstotke (v skandinavskih državah na primer celo 5 odstotkov) ter v ZDA okoli 4,5 odstotka.
Kaj pa pri nas?
V Sloveniji težko govorimo o kakšnem dolgem roku, saj nobeden izmed dodatnih pokojninskih skladov ni starejši kot 15 let. A če primerjamo donose pokojninskih skladov v zadnjih petih letih (obdobje 31.12.2004 — 31.12.2009), lahko hitro ugotovimo, da so letni povprečni donosi slovenskih pokojninskih skladov znašali približno 3,2 odstotka.
Zaradi tovrstnih dejstev pa se pojavljajo tudi alternativna razmišljanja in pobude za učinkovitejši in donosnejši pokojninski sistem. Ena izmed skrajnih je, da bi ukinili obstoječi obvezni pokojninski sistem, ki bi ga nadomestilo obvezno varčevanje, s čimer bi se omogočile bistveno višje pokojnine in krajša delovna doba. Ali bi torej res lahko bila z naslednjim predlogom bodoča pokojnina enaka plači?
Če upoštevamo dolgoročno povprečno inflacijo, ki se na evro območju giblje okoli magične meje 3 odstotkov, to pomeni, da so slovenski pokojninski skladi le stežka premagali inflacijo (nekateri izmed pokojninskih skladov pa za inflacijo močno zaostajajo). Njihova realna donosnost se torej giblje okoli ničle.
V spodnji tabeli vam predstavljamo 4 največje pokojninske sklade pri nas glede na obseg sredstev. Pri pokojninskem skladu Skupna na spletnih straneh nismo uspeli zaslediti ustreznih podatkov, prav tako na telefon nismo uspeli priklicati odgovornih, tako da nam je iz družbe uspelo izvedeti le približne podatke.
| Pokojninski sklad | 5-letni donos | Št. zavarovancev na 28.2.2010 | Obseg sredstev v upravljanju (v mio €) |
| ZVPSJU | 20,09 | 193.877 | 403,56 |
| Skupna* | 20,55 | več kot 75 tisoč | cca. 275 |
| SODPZ | 10,23 | 41.217 | 272,4 |
| KVPS | 7,69 | 35.583 | 188,7 |
* zaradi nedostopnosti do točnih informacij smo izračune opravili na podlagi javno dostopnih podatkov in klica na družbo, ki upravlja pokojninski sklad.
Na drugi strani pa se po donosu kar nekaj izvajalcev slovenskih pokojninskih skladov približuje evropskemu povprečju. Naj naštejemo le nekaj pokojninskih skladov, ki v zadnjih petih letih dosegajo ali celo presegajo magično mejo povprečne letne donosnosti 4 odstotkov. Med pokojninskimi družbami je to na primer najbolje uspelo Pokojninski družbi A in Moja naložba, med vzajemnimi pokojninskimi skladi prednjačita AIII iz Abanke Vipa in pokojninski sklad Delta iz Probanke, med zavarovalnicami pa gre najbolje pokojninskem skladu Zavarovalnice Triglav.
Ob vsem skupaj pa ne smemo pozabiti na zaprti sklad za javne uslužbence ZVPSJU, ki v zadnjem letu presenetljivo dosega najboljše donose, čeprav je glede na višino donosov še 2 leti nazaj veljal za enega izmed najslabših pokojninskih skladov.
Pokojninski skladi sredstva zavarovancev v dobi varčevanja nalagajo v različne finančne instrumente, ki so zaradi zagotavljanja minimalne zajamčene donosnosti omejena pri izbiri različno tveganih naložb. Vseeno pa kljub temu nekaterim pokojninskim skladom sploh še ni uspelo nadomestiti razlike med doseženo in zajamčeno donosnostjo. To na primer še vedno ni uspelo pokojninskemu skladu Adriatica Slovenica in KAD-ovima pokojninskima skladoma KVPD in SODPZ.
Komentarji (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV