1715,15 dolarja oziroma 1456,43 evra je bila vrednost unče (31,1 grama) zlata na svetovni borzi v ponedeljek. Kdor je zlato prodajal avgusta lani, pa je zanj lahko iztržil kar 2118,83 dolarja oziroma 1726,25 evra za unčo.   

Cena zlata je začela naraščati ob začetku pandemije, marca lani, ko so vlagatelji v strahu pred gospodarskim zlomom iskali varne naložbe. Ob večjem povpraševanju je cene navzgor potisnila tudi manjša ponudba, saj so se zaradi koronavirusa takrat začasno zaprle številne kovnice po svetu in rudniki zlata v Južni Afriki. Zaradi motenj v letalskem prometu pa je bil oviran tudi transport zlata.

"Cena je lani od začetka pandemije do konca julija z manjšimi prekinitvami rastla, potem pa se je krivulja v avgustu obrnila navzdol. Nekako je to sovpadalo s spoznanjem, da pandemija vseeno ni tako smrtonosna, in je bilo samo še vprašanje časa glede razvoja in odobritve cepiv. Prav tako je bil lani poleti vzpostavljen sistem financiranja pomoči držav, tako je negotovost postala z vsakim dnem manjša. Ponovno so se odprli rudniki zlata, ki so bili zaradi pandemije zaprti," je gibanje cen zlata za Cekin pojasnil Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, ki v Sloveniji trži zlato in srebro.

Cena zlata je vrhunec dosegla 7. avgusta, nato pa je, kot rečeno, začela strmo upadati. V začetku letošnjega marca se je zlato vrnilo na vrednosti pred začetkom pandemije. Trenutno je tako za približno 20 odstotkov nižja od najvišjih vrednosti lanskega avgusta.

"Zlato je v zadnjem času izgubilo na vrednosti, ker trg pričakuje pospešeno delniško rast. To pa zato, ker bomo na severni polobli kmalu imeli poletje in se pričakujejo pozitivni učinki na epidemijo, širijo se tudi programi cepljenja, vse več je cepiv in vse več je cepljenih," pravi Lojze Kozole, analitik pri borznoposredniški hiši Ilirika. Posledično se pričakuje, da se bo oživilo tudi gospodarstvo, zato so se investitorji od zlata vrnili k delnicam. 

"Cena zlata je trenutno na nivojih med 1700 in 1750 dolarji. Povpraševanje po nakitu, ki je v lanskem letu precej upadlo, se ponovno povečuje, prav tako centralne banke ponovno povečujejo nakupe zlata, ki so jih v lanskem letu začasno zmanjšale glede na leto 2019. V Evropi, predvsem v Nemčiji, pa je že od novega leta opazen velik pritisk zasebnih investitorjev, ki kupujejo večje količine fizičnega zlata, kar podaljšuje tudi dobavne roke," pravi Slapšak. 

Analitik pri trgovalni platformi Optimtrader, Simon Skubin, pa ocenjuje, da na ceno zlata vpliva tudi to, da je inflacija v ZDA po uradnih podatkih nizka, vzporedno pa je prišlo do rasti donosnosti ameriških državnih obveznic (realne obrestne mere).

"Zlato namreč samo po sebi ne obrestuje in imajo obveznice (v teoriji) boljši donos. Tisto, kar bi ceno zlata pognalo v nebo, je situacija, v kateri bi prišlo do opazne rasti inflacije, še posebej, če bi inflacija presegla donosnost 10-letne ameriške obveznice. Tukaj velja biti zelo pozoren na dejanja ameriške centralne banke (FED), ki si ne želi povečanja donosnosti obveznic, saj to pomeni povečanje obresti, ki jih mora država plačevati na novo izdane obveznice. Ravno zato se v zadnjem času veliko govori o nadzorovanju donosnosti, ki se realno doseže s tem, da država sama odkupuje svoje obveznice. To je nekaj, kar se zdi zelo verjetno in bi po mojem mnenju moralo imeti za posledico nadaljevanje bikovskega trenda na trgu plemenitih kovin," je za Cekin pojasnil Skubin. 

Kaj pa srebro?

Od sredine lanskega junija so začele tudi cene srebra strmo naraščati. V ponedeljek se je vrednost srebra ustalila pri 24,63 dolarja oziroma 20,92 evra za unčo (31,1 grama). Vrhunec je sicer cena srebra dosegla 31. januarja letos, ko je bila vrednost unče 28,52 dolarja oziroma 23,64 evra. To je tudi najvišja cena, ki jo je srebro doseglo v zadnjih petih letih. 

"Srebro je v času prvega zaprtja zaradi pandemije marca lani doživelo izrazito korekcijo, ki pa se je hitro končala in nagradila pogumne vlagatelje s 100-odstotnim donosom v samo nekaj mesecih. Od poletnih mesecev lanskega leta je cena srebra zelo stabilna, saj ima močno podporo v povečanem povpraševanju tako s strani industrije kot tudi s strani vlagateljev. Za leto 2021 analitiki napovedujejo najvišje povpraševanje v zadnjih šestih letih z 11-odstotno rastjo glede na leto 2020," pravi Slapšak. V zadnjih dveh mesecih je sicer cena srebra v rahlem upadu, kar pa vlagatelji s pridom izkoriščajo za ugodnejše nakupe. 

Gre namreč za plemenito kovino, ki ima veliko uporabno vrednost tudi v industriji. "Zato je bolj povezana s pričakovano gospodarsko aktivnostjo. Prav to pričakovanje v povezavi z dodatnimi investicijami v solarno energijo in elektrifikacijo voznega parka (tukaj se pričakuje največji skok povpraševanja po srebru) je razlog, da je srebro na borznem grafu videti bolje kot zlato," pa dodaja Skubin. 

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje? 

Se bo padanje cene zlata nadaljevalo ali lahko morda pričakujemo novo rast? "O napovedih raje ne bi, ker so nehvaležne in skoraj vedno napačne," pravi Skubin. 

Kozole pa meni, da bodo za vlagatelje letos v primerjavi z lanskim letom delniški trgi veliko zanimivejši od zlata. Analitiki se zato dolgoročnim napovedim glede donosnosti zlata izogibajo, saj lahko cena zlata zelo niha in je, podobno kot druge naložbe, odvisna od dogajanja po svetu. Sicer s to razliko, da zlato tudi med krizo ohranja vrednost. 

"V zadnjih 15 letih je opazna zelo velika povezava med rastjo količine denarja v obtoku s strani največjih centralnih bank in rastjo cene zlata in srebra. Glede na to, da letos še ni za pričakovati umiritve pri povečevanju količine denarja v obtoku, prav tako pa se pričakuje višja hitrost obrata denarja, je posledično realno pričakovati nadaljevanje rasti cen zlata in srebra," pa je prepričan Slapšak. Zato meni, da je ta trenutek, ko so cene zlata in srebra v rahlem upadanju, še smiselno izkoristiti za povečanje svojega deleža v zlatu in srebru.

Zlato bo na daljši rok zagotovo še pridobivalo na ceni, menita tudi Kozole in Skubin. Zato se to na dolgi rok še vedno izplača. "Tukaj bi rad izpostavil, da je v zadnjem času postala zelo aktualna narativa o "umiranju" zlata, ki je vsaj meni dober indikator za vzpostavitev novih dolgih pozicij na plemenitih kovinah. Še zmeraj gre namreč za zelo dobro varovalo pred morebitno inflacijo, na katerega se v trenutni "kriptomrzlici" pozablja. Situacija me spominja na dogajanje o gotovem zatonu nafte iz druge polovice lanskega leta, ki se vsem takratnim prodajalcem ni ravno izplačala," je poudaril Skubin. 

Kot poudarjajo analitiki, je pomembno, da v času, v katerem živimo, izbiramo varne naložbe. "Največja varnost je gotovo razpršitev premoženja in v nestabilnih časih sta ravno zlato in srebro v zgodovini vedno odigrala vlogo zaščitnika premoženja," še dodaja Slapšak. 

Cene zlata in srebra določa svetovni trg na osnovi ponudbe in povpraševanja. Spreminja se dnevno. Globalna referenčna cena zlata se dvakrat dnevno določa v dolarjih na londonski borzi zlata (Loco London). Temu procesu pravijo "London Gold Fixing". Na londonski borzi se trguje izključno s 400-unčnimi zlatimi palicami (12,44-kilogramske palice). Tako določena cena zlata služi zgolj za primerjavo, na trgu na drobno pa se seveda trguje z manjšimi palicami oziroma ploščicami. Ceni zlata na gram je tako na manjših trgih dodan pribitek na borzno ceno. Pri tem po navadi velja: manjša, kot je palica, večji je pribitek.