V Sloveniji je bilo do ponedeljka z vsaj enim odmerkom cepljenih 769.627 ljudi, od tega je polno cepljenih že 551.827 oseb. S hitrimi testi se vsak delovni dan v povprečju še vedno testira od 26.000 do 45.000 ljudi, med vikendom precej manj. Tako se je denimo prejšnji teden s hitrimi antigenskimi testi skupno testiralo več kot 190.000 ljudi. V večini primerov gre za zaposlene, ki se morajo testirati po navodilih delodajalcev. 

"Prejšnji teden smo tako zabeležili eno konkretno pritožbo, ko so delavci prijavili delodajalca, da morajo sami kriti stroške testiranj in to (citiram) – nujno izven delovnega časa," pravi Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka za izobraževanje in odnose z javnostmi pri Zvezi svobodnih sindikatov (ZSSS). 

To je nedopustno, poudarjajo na ZSSS. Pri tem pa citirajo zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki jasno določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako pa zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj. "To pomeni, da je dolžan stroške testiranja kriti delodajalec. V primeru nadaljevanja pritiskov na zaposlene predlagamo, da podajo prijavo na Inšpektorat za delo," svetujejo. 

Testiranje mora namreč delodajalec organizirati v okviru delovnega časa in na svoje stroške, prek institucij, ki so za to usposobljene. Odklonitev delavca, da se udeleži testiranja, pa lahko pomeni kršitev delovnih obveznosti, poudarjajo na ministrstvu za delo. "V skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu mora delavec tudi spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb," so poudarili. 

A s tem, ko počasi narašča število precepljenih, tako po drugi strani počasi upada število testiranj. Glede na predpise namreč velja, da osebam, ki so covid-19 prebolele (in od tega ni minilo več kot šest mesecev) ali pa so bile cepljene, ni treba opravljati rednega tedenskega testiranja. 

Kaj pa, če se delavec cepi v tretji državi?

Kot dokazilo, da se osebi ni treba redno testirati, lahko delodajalec od zaposlenega zahteva potrdilo o prebolelosti ali cepljenju. "Pri čemer morajo imeti potrdilo o cepljenju zoper covid-19, s katerim dokazujejo, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni," pravijo na vladi. 

Medtem ko smo v Sloveniji po polžje cepili starejše, pa je Srbija pri tem prednjačila in začela ponujati cepljenje tudi za nedržavljane. Tako so možnost hitrejšega cepljenja izkoristili številni posamezniki iz širše regije, tudi Slovenije. 

Podatkov o tem, koliko zaposlenih se je cepilo denimo v Srbiji s cepivi, s katerimi pri nas (še) ne cepijo, na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) nimajo. Je pa po njihovih ocenah takšnih zaposlenih kar nekaj predvsem na območju Posavja, Novega mesta oziroma obmejnih krajev, kjer imajo tudi več delavcev iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Mnogi od njih so namreč izkoristili možnost zgodnjega cepljenja v Srbiji. "Glavni razlog za to, da so se tako hitro cepili, pa je bila želja, da lahko obiskujejo svoje družine," meni Marjana Majerič iz GZS. 

Postavlja se torej vprašanje, ali delodajalci tudi takšno cepljenje "priznajo" in se tudi tem delavcem ni treba redno testirati? Vladna navodila sicer določajo, da mora biti potrdilo o cepljenju (oziroma testiranju) izdano v državi članici Evropske unije ali državi članici schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH. Tam pa so med dokazili (sicer za prehajanje meja) navedena tudi potrdila, da je od drugega odmerka cepiva Sputnik V preteklo najmanj 14 dni, od drugega odmerka cepiva CoronaVac (proizvajalca Sinovac Biotech) najmanj 14 dni in od drugega odmerka Sinopharmovega cepiva najmanj 14 dni. 

Kako pa je na terenu? "Če se nekdo cepi z ruskim ali kitajskim cepivom, ki pri nas v tem trenutku še ni na seznamu – vendar pa denimo z njim cepijo tudi že na Madžarskem, menim, da delodajalci imajo zaupanje in ne komplicirajo. Menim, da so delodajalci še vedno človeški in da ljudem stvari ne otežujejo," pravi Majeričeva. 

Sicer pa za zaščitene pri nas veljajo tudi osebe, ki so že prebolele covid-19. Kot dokazilo morajo imeti potrdilo o pozitivnem rezultatu testa na SARS-CoV-2 (HAGT ali PCR), ki je starejše od 21 dni, vendar ne starejše od šestih mesecev. Ali pa potrdilo zdravnika, da so preboleli covid-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev. 

V podjetjih tudi organizirana cepljenja

Sicer pa na temo cepljenj in testiranj sindikati prejmejo relativno malo vprašanj oziroma pritožb. Na ZSSS sicer pravijo, da se srečujejo tudi s posameznimi dvomi o smiselnosti in varnosti cepljenja. Čeprav takšni dvomi obstajajo, pa primerov, ko bi delavci konkretno nasprotovali tako testiranju kot cepljenju, ni veliko.

"Nikakor delodajalec delavca ne more prisiliti k cepljenju, prav tako delavec zaradi odklonitve cepljenja ne sme biti deležen kakršnih koli povračilnih ukrepov s strani delodajalca," poudarjajo na ZSSS. Na GZS pa pravijo, da se delodajalci tega zavedajo in zato dela ne pogojujejo s cepljenjem. 

Ker pa so tedenska testiranja strošek in breme za podjetja, pa predvsem v večjih podjetjih spodbujajo cepljenje. Tudi tako, da organizirajo skupinska cepljenja. Pri tem so jim priskočili na pomoč tudi v GZS. "Podjetja so naredila popis zaposlenih, ki so zainteresirani za cepljenje. In tam, kjer je več kot 50 zaposlenih izkazalo interes za cepljenje, smo organizirali mobilne enote, ki so prišle na lokacijo in so te zaposlene cepili," pravi Majeričeva. 

Pri tem so v podjetjih zaznali t. i. Gaussovo krivuljo: na eni strani so ljudje, ki so zelo naklonjeni cepljenju in zaupajo v cepiva, na drugi strani so takšni, ki nasprotujejo cepljenju. Velika večina pa je nekje vmes. Njihova pripravljenost na cepljenje pa je pogosto odvisna tudi od ponujenega cepiva. "Ko smo organizirali cepljenje z AstraZeneco, je bil odziv precej manjši. Ko smo pa prešli recimo na cepivo proizvajalca Pfizer, Moderna ali Johnson & Johnson, pa so se zaposleni veliko hitreje odločali za cepljenje," pravi.  

Ob pripravljanju poimenskih seznamov v podjetju se je postavilo tudi vprašanje, ali ima delodajalec za takšno obdelavo osebnih podatkov ustrezno pravno podlago. Na Informacijskem pooblaščencu (IP) pravijo, da v primeru zbiranja seznama za cepljenje gre za podatke v zvezi z zdravjem in kot take posebne vrste osebnih podatkov, ki so bolj občutljive narave. "Po mnenju IP med tovrstne podatke spada tudi prijava interesa za cepljenje, saj posredno sporoča najmanj dejstvo, da posameznik še ni bil cepljen in da verjetno nima kontraindikacij za cepljenje," so zapisali v svojem odgovoru. 

Delodajalec lahko podatke o tem, ali se določen delavec želi cepiti ali ne, zakonito obdeluje (zbira, ureja, hrani, razkriva, razširja ipd.) le, če ima za to ustrezno pravno podlago. V konkretnem primeru: če gre za privolitev zaposlenih (za obdelavo podatkov) ali pa, če je obdelava osebnih podatkov "potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva". Poimenski seznam je lahko namreč potreben zaradi priprav oziroma organizacije cepljenja, preverjanja upravičenosti do prioritetnega cepljenja, izvedbe cepljenja in podobno.