Trgovinski in investicijski sporazum s Kanado je znan pod kratico Ceta in naj bi po trdutvah podporinikov prinašal nove priložnosti za gospodarstvo. Po mnenju dela civilne družbe pa prinaša še več nevarnosti za standarde in pravice ljudi. 

Comprehensive Economic and Trade Agreement (Ceta) kot celovit sporazum na več kot 1500 straneh posega tako na področje carin, necarinskih ovir, storitev, investicij in javnih naročil, kot tudi pravila glede carinskih postopkov in subvencij ter vzpostavlja osnovo za regulatorno sodelovanje z namenom bolj usklajene tehnične zakonodaje. Sporazum bo prinesel odpravo carin za več kot 99 odstotkov tarifnih postavk. Odprava carin za industrijsko blago naj bi prinesla 470 milijonov evrov prihrankov letno za evropske izvoznike in 158 milijonov evrov letno za kanadsko stran.

Odprava carin za kmetijske izdelke naj bi zagotovila boljši konkurenčni položaj za evropske proizvajalce na kanadskem trgu, hkrati Ceta zagotavlja zaščito geografskih označb za evropske kmetijske in živilske proizvode. Slovenska vlada v pojasnilih za javnost izpostavlja tudi znižanje stroškov, ki izhajajo iz necarinskega poslovanja, priznavanje poklicnih kvalifikacij bo olajšalo migracijo delavcev med Unijo in Kanado, na vseh ravneh bodo za evropske in kanadske ponudnike odprta javna naročila. Poenoteno bo varstvo pravic intelektualne lastnine v Uniji in Kanadi, olajšan bo tudi dostop na trg storitev, poenostavljani bodo postopki prevzemov nižje vrednosti.

Del civilne družbe močno zaskrbljen

V civilni družbi prevladuje zaskrbljenost. Slišati je pomisleke, ali je ob minimalnih pozitivnih učinkih za Slovenijo državo smiselno izpostavljati morebitnim tveganjem. Med največjimi grožnjami se omenja zniževanje standardov na področju zdrave hrane in gensko spremenjenih organizmov, okolja, delavskih pravic, ogrožanje boja proti podnebnim spremembam, zmanjševanje možnosti za regulacijo velikih bank in nadzorovanja multinacionalk. Slovenija je na ravni Unije še posebej izpostavila vprašanje zaščite vodnih virov.

Prav tako Ceta vključuje mehanizem mednarodnega arbitražnega investicijskega sodišča (Investment Court System - ICS) za reševanje sporov med vlagatelji in državo. Če bi država s sprejemanjem zakonodaje ogrozila potencialne dobičke mednarodnih vlagateljev - na primer z zaostrovanjem zdravstvenih ali okoljskih zahtev - bi lahko vlagatelji državo tožili pred posebnim arbitražnim sodiščem.

Sistem ICS je sicer precej nadgrajen glede na predhodnika ISDS (Investor-State Dispute Settlement), med drugim natančneje določa postopek izbora stalnih arbitražnih sodnikov in vsebuje tudi možnost pritožbe na arbitražno odločitev. Še vedno pa kritiki poudarjajo, da gre za možnost, ki ni dana domačim vlagateljem ali posameznikom, prav tako lahko že sama grožnja z milijardnimi tožbami države odvrača od regulacije področij v javnem interesu.

Skupna razlagalna izjava ni zadovoljila kritikov

Da bi naslovili pomisleke, sta se Evropska unija in Kanada odločili za sprejem posebne skupne razlagalne izjave, v kateri je po zadnji dopolnjeni verziji med drugim omenjeno tudi previdnostno načelo. Izjava zagotavlja, da Uniji in državam članicam Kanadi ni treba dovoliti uporabe vode v komercialne namene, določa pa tudi, da Ceta ne privilegira sistema ICS glede na domača sodišča. Slovenska stran - tako premier Miro Cerar kot gospodarski minister Zdravko Počivalšek - sta v zadnjih dneh zagotovila, da so bili vsi pomisleki Slovenije primerno naslovljeni. Zato je vlada podprla Ceto.

V organizacijah civilne družbe ostajajo kritični. Mednarodni Greenpeace je pred dnevi ocenil, da ima skupna deklarativna izjava "pravno težo počitniške brošure" in da ne naslavlja temeljnih pomislekov. Zaskrbljeni so v potrošniških organizacijah, tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. Skupnost občine Slovenije je vladi poslala sveženj pisem županov 105 slovenskih občin, v kateri Cerarja pozivajo, naj vlada zavrne Ceto. Združena levica terja referendum o ratifikaciji Cete in njenega "ameriškega brata", sporazuma TTIP.

Skromni neposredni učinki za Slovenijo

"Ceta bo dobra za naša gospodarstva in bo pomagala ustvarjati delovna mesta v času gospodarske negotovosti," navajajo v Evropski komisiji. Sporazum naj bi povečal obseg trgovine z blagom in storitvami med Unijo in Kanado za skoraj četrtino. V celoti naj bi Evropska unija dvignila bruto domači proizvod (BDP) EU za okoli 12 milijard evrov letno.

Da bi imela Ceta minimalne učinke na slovensko gospodarstvo, je pokazala raziskava Centra poslovne odličnosti na ljubljanski ekonomski fakulteti. Skupni učinek na rast BDP bi znašal manj kot tisočinko odstotka na leto. Potencialne pozitivne učinke pa vendarle vidijo v GZS. "Slovensko gospodarstvo je zelo povezano z evropskim, kanadsko pa z ameriškim. Zato so posredni učinki sporazuma za vsa evropska podjetja, s tem pa tudi neposredno in posredno za slovenska, dobrodošli," so sporočili.

Kanada za Slovenijo šele 36. najpomembnejši trg

Kanada je sicer 12. najpomembnejša trgovinska partnerica Evropske unije, medtem ko je Unija za Kanado na drugem mestu - takoj po ZDA. Z EU ustvari skoraj 10 odstotkov svoje zunanje trgovine. Vrednost blagovne menjave med stranema dosega nekaj manj kot 60 milijard evrov letno, trgovina v storitvah pa je v letu 2014 presegla 27 milijard evrov.

EU je druga največja tuja vlagateljica v Kanadi, Kanada v EU zaseda četrto mesto. Leta 2013 so bile evropske investicije v Kanadi vredne 225 milijard evrov, kanadske neposredne investicije v EU pa so presegale 117 milijard evrov. "Kanadska podjetja, vzpostavljena v Evropi, ustvarijo številna podjetja, delijo znanje in iz Evrope izvažajo na tuje trge. Vrednost blaga, ki ga proizvedejo v EU, je vredna veliko več kot celotna trgovina med EU in Kanado," dodaja Evropska komisija. Zato Ceta ne vzpostavlja le boljših pogojev za trgovino, ampak tudi za investicije, pojasnjujejo.

Kanada ne sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, saj je bila na strani izvoza blaga v lanskem letu na 36. mestu, na strani uvoza pa na 42. Lani je obseg blagovne menjave po podatkih statističnega urada znašal dobra 102 milijona evrov, od tega je bil slovenski izvoz v Kanado vreden 70 milijonov, uvoz od tam pa 32 milijonov evrov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je menjava že presegla lansko celoletno, saj je znašala 105 milijonov evrov (izvoz 41 milijonov, uvoz 64 milijonov evrov).