Najprej primer: Potrošnica je po spletu naročila čevlje prestižne blagovne znamke, podobne tistim, ki jih nosijo igralke v njeni priljubljeni seriji Seks v mestu. Na neki tuji spletni strani je namreč naletela na ugodno ponudbo, kjer so čevlji, katerih cena se sicer giblje okrog 500 evrov, stali le 150 evrov.

Po podatkih na spletni strani naj bi bilo podjetje registrirano v Nemčiji, vendar je potrošnica ob prejemu čevljev ugotovila, da so bili ti poslani iz Hongkonga. Ko jih je pomerila, je zaznala nenavaden vonj, poleg tega so bili slabe kakovosti in zelo neudobni, v njih praktično ni mogla hoditi. Ker čevlji očitno niso ustrezali kakovosti, ki jo je pričakovala, in je potrošnica sumila, da gre za ponaredek, se je obrnila na svojo banko, kjer je vložila zahtevek za povračilo denarja na kreditno kartico. Banka je njen zahtevek odobrila, tako da je dobila kupnino povrnjeno. Vendar zadeva s tem ni bila končana. Čez nekaj dni je prejela pismo odvetnika, v katerem jo je ta opozoril na kršitev pravic intelektualne lastnine in v imenu imetnika blagovne znamke od nje zahteval plačilo odškodnine.

Razlaga

V opisanem primeru je imela potrošnica precejšnjo srečo, saj je dobila povrnjeno kupnino, s pomočjo Mreže EPC (Evropskega potrošniškega centra) pa se ji je uspelo z odvetnikom dogovoriti, da ji ni bilo treba kriti stroškov uničenja ponarejenega blaga. Vendar so srečni konci takšnih zgodb redki, saj se pogosteje zgodi, da potrošnik ostane brez blaga in kupnine, lahko pa ga bremenijo še stroški postopka uničenja blaga.

Plačilo ni najhujše, kar se vam lahko zgodi!

Udarec po žepu ni najhujše, kar lahko doleti potrošnika. V nekaterih primerih ponarejeno blago pomeni tudi resno grožnjo za zdravje in varnost ljudi ter okolje.

Ponarejeni izdelki niso laboratorijsko preizkušeni in lahko vsebujejo zdravju škodljive snovi. Kozmetični izdelki, kjer je tveganje za nakup ponaredka precejšnje, lahko povzročijo zdravstvene težave, kot so npr. alergijske reakcije. Ugotovljeno je bilo, da ponaredek črtala za oči MAC (MAC Eye Kohl) vsebuje 46-kratnik dovoljenega bakra v izdelku, kar lahko povzroči resno alergijsko reakcijo.

Vprašljiva je tudi varnost izdelkov, saj se npr. pri elektronskih napravah po navadi uporablja slabša izolacija in žica, kar lahko povzroči pregrevanje in posledično vžig. Varni proizvodi, ki so skladni s standardi EU, imajo CE-oznako. To ponarejevalci pogosto kopirajo oz. uporabijo znak, precej podoben CE-oznaki, ki dejansko označuje, da izdelek prihaja iz Kitajske in ne, da zadostuje standardom. Potrošnik tako zelo težko ugotovi, da kupuje ponaredek.

Poleg tega ima promet s ponaredki negativne ekonomske učinke, saj zavira inovacije, ustvarja nepošteno konkurenco ter škoduje ugledu imetnika blagovne znamke. Raziskava, ki jo je opravil Urad EU za intelektualno lastnino v sektorju pametnih telefonov, je pokazala, da je bilo leta 2015 v EU prodanih za 14 milijonov manj pametnih telefonov, kot bi jih bilo, če ne bi bilo ponarejanja. To pomeni, da je bilo zaradi prisotnosti ponarejenih telefonov na trgu EU izgubljenih približno 4,3 milijarde evrov, kar ustreza 8,3 odstotka prodaje sektorja na ravni EU ali 11,5 odstotka v Sloveniji.

Tako podpirate kriminal

Pri proizvodnji in prodaji ponaredkov gre za nelegalne dejavnosti, za katerimi največkrat stoji organiziran kriminal, katerega vir prihodkov predstavljajo dobički iz tovrstne trgovine. Potrošniki se tako na žalost ne zavedajo, da z nakupi ponaredkov pogosto podpirajo tudi kriminalne združbe.

Kaj lahko storite?

Zaradi ugodne cene so ponaredki za marsikoga skušnjava. Glede na vse možne negativne posledice, ki jih lahko prinese nakup takega blaga, je pred nakupom dobro premisliti, ali je morebitni prihranek res vreden tveganja.

Seveda obstaja možnost, da je potrošnik pri nakupu zaveden, ker spletna stran ponudnika na prvi pogled deluje verodostojno, ponudba je v jeziku potrošnika ter opremljena s fotografijami originalnih izdelkov po znižanih cenah, ki pa vseeno niso tako nizke, da bi potrošnik lahko posumil, da gre za ponaredek. To lahko potrošnika vodi v nakup, ki ga sicer ne bi opravil.

V primeru nakupa ponaredka se lahko potrošnik, ki je plačilo izvedel s kreditno kartico, obrne na svojo banko, kjer se pozanima o možnostih povračila. Pri tem mora paziti, da reklamacijo vloži pravočasno.

Blago, s katerim se kršijo pravice intelektualne lastnine, se praviloma uniči, pri čemer lahko imetnik blagovne znamke ali njegov zastopnik od potrošnika zahteva povračilo stroškov uničenja. Če potrošnik ni vedel, da bo prejel ponaredek in je blago kupil za lastno uporabo, lahko imetniku blagovne znamke pisno pojasni, da je ravnal v dobri veri in poskuša na ta način doseči oprostitev plačila. Če ga je prodajalec s svojim oglasom zavedel, naj kot dokazilo priloži tudi povezavo do spletne strani, kjer je bilo blago kupljeno.

Opozoriti je treba, da lahko poleg vseh omenjenih nevšečnosti v nekaterih državah potrošnik tvega tudi globo. Na Hrvaškem npr. lahko potrošnika, ki kupi ponarejeno blago, doleti od 300 do 1.500 evrov kazni.

Nasvet

Potrošnikom, ki kupujejo po spletu, Evropski potrošniški center Slovenija svetuje, da upoštevajo 10 nasvetov mreže Evropskih potrošniških centrov:

1. Preverite identiteto prodajalca;
2. Poiščite ocene drugih strank;
3. Preverite, ali ima spletno mesto oznako zaupanja;
4. Ocenite videz spletnega mesta;
5. Na spletnem mestu prodajalca preverite potrošniške pravice;
6. Preverite fotografijo izdelka;
7. Spremljajte ceno izdelka;
8. Na uradnem spletnem mestu preverite pooblaščene prodajalce;
9. Uporabljajte varna plačilna sredstva;
10. Bodite pozorni pri obnovljenih izdelkih.

Več informacij o tem, kako se izogniti nakupom ponaredkov, vključno s celotnim poročilom Mreže EPC "Ponarejeni izdelki in vpliv na pravice potrošnikov pri spletnih nakupih v Evropi", je dostopnih na spletni strani epc.si.