Anonimnež pod vzdevkom ixy je na vladno spletno stran objavil svoje vprašanje glede cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač.

Vlada ima čas za odgovor anonimnežu sicer do konca tedna, smo jih pa za odgovor poprosili še mi. Iz Urada vlade za komuniciranje so nam posredovali odgovor ministrstva za finance, v katerem pojasnjujejo, da brezalkoholne pijače niso obremenjene s trošarino, temveč le z davkom na dodano vrednost. 'Ta predstavlja enega izmed elementov drobno-prodajne cene, ki se na podlagi povpraševanja in ponudbe prosto oblikuje na trgu.'
Država očitno na 'brezalkoholni trg' torej nima vpliva, pri alkoholnih pijačah pa pristavi svojo košarico poimenovano državne trošarine. Razen izjeme – vino – za katerega se ne plačuje ne trošarine in ne 20 odstotnega davka na dodano vrednost, temveč le 8,5 odstotni ddv, tako kot za večino živil.

Cene pijač smo preverili na lastni koži in v enem izmed slovenskih lokalov na obrobju Ljubljane naročili 2 decilitra jabolčnega soka ter veliko pollitrsko pivo. Cena nas ni presenetila, saj smo za kozarec soka odšteli 1,60 evra, medtem ko smo za pol litra piva plačali le 1,80 evra. Pa nam še ni bilo dovolj - smo zavili še v trgovino in preveril pijačo slovenskih proizvajalcih. Ugotovili smo, da velika Gorenjkina čokolada stane 2,99 evra, medtem ko pollitrska steklenica piva Zlatorog stane le 0,77 evra.
Če bi sklepali zgolj po ceni, bi rekli, da ko vas zagrabi sladkorna želja, le-to zamenjate kar za hmeljevo poslastico.

Kot rečeno, vlada alkohol obdavči s trošarinami, ki jih za brezalkoholno pijačo ni potrebno plačevati, zato nastane zmeda – kdo je torej tisti, ki služi velike dobičke na brezalkoholnih napitkih? Pogovorili smo se z Juretom Strucem iz Pivovarne Laško, kjer proizvajajo tako brezalkoholno kot alkoholno pijačo. Za Cekin je Struc pojasnil, da se cena pijače oblikuje na več nivojih – ena je lastna cena, ki jo oblikuje proizvajalec in druga cena, cena trgovca oziroma gostinca. 'Proizvajalčeva cena za brezalkohol je zagotovo nižja kot za alkohol. To se vidi tudi v trgovini, kjer so cene brezalkohola nižje na liter kot cene alkohola. V gostinstvu se cene oblikujejo drugače. Gostinec si zato lahko zaračuna različne marže za alkohol in za brezalkohol. Pri slednjem so vsekakor višje.'

Ali so cene alkohola povod, ali pa vsaj izgovor za alkoholizem smo vprašali zdravnico dr. Mirjano Radovanovič, ki se v psihiatrični bolnišnici vsakodnevno ukvarja z alkoholiki. 'Ljudje funkcioniramo vedno v sladu s svojimi stališči in prepričanji. Če so ta naklonjena pitju alkohola, potem se bo našel tudi tehnični način, kako do alkohola priti. Kadar pa so družbene norme nenaklonjene pitju, so bolj verjetno tudi osebna stališča bolj naklonjena pitju in takrat noben sok ni predrag. Z moje strani še anekdota: en gospod je po treh letih treznosti komentiral, da šele sedaj vidi, koliko različnih brezalkoholnih pijač strežejo v lokalih in se nikakor ne moreš naveličati izbora.'

Cene alkohola v drugih evropskih državah
Najdražji vrček piva boste kupili na Norveškem, kjer so cene alkohola 134 odstotkov nad evropskim povprečjem, slovensko pivo je kot že omenjeno 2 odstotka nad povprečjem. Države z mamljivimi cenami za strastne pivce pa so Makedonija, Romunija, Bolgarija ter Španija in Madžarska.