Trgovci že kar nekaj let ponujajo popuste čez celo leto, zato bi lahko rekli, da sta črni petek in spletni ponedeljek zgolj še ena dneva v letu, ko vnovič ponudijo ugodnosti. Sta pa omenjena datuma, ki sta letos na 26. in 29. november, praviloma v celem letu še vedno vrhunec zapravljanja in dneva najbolj ugodnih ponudb, s katerimi odpirajo sezono predprazničnega nakupovanja božičnih in novoletnih daril.

Črni petek in spletni ponedeljek, ki sta k nam prišla iz ZDA, sta se v zadnjih letih dobro prijela tudi med Slovenci in pri nas že prerasla okvire enodnevnih dogodkov. Trgovci se namreč že kar nekaj časa ne omejujejo zgolj na en dan, temveč okoli omenjenih "dnevov D" pripravijo kar več tednov posebnih ponudb. Tako so že prej in tudi potem  številne akcije, ki jih bodo postopoma razkrivali v prihodnjih tednih, v novembru in decembru pa bodo akcije še dopolnjevali in stopnjevali.

Slovenski trgovci si letos obetajo dobro prodajo

Slovenski fizični trgovci so na črni petek 2020 zabeležili slabo prodajo, po njihovih navedbah predvsem zaradi zaprtja trgovin. Po podatkih Finančne uprave so prihodki po računih preko davčnih blagajn v trgovini na drobno v primerjavi s črnim petkom leta 2019 upadli za 35,4 odstotka, če od podatkov odštejemo prilive iz skupin trgovine, ki so lahko vendarle delno obratovala, je bil upad celo 55-odstoten. Letos upajo na boljši promet. V Big Bangu si obetajo veliko višjo prodajo kot lani, ko so bile vse trgovine s tehničnim blagom v Sloveniji zaprte. "Konkretne napovedi je sicer težko dati, vendar pa bi utegnila letošnja prodaja celo preseči rezultate iz rekordnega leta 2019," so optimistični. V M Tehniki opažajo, da se jim ob črnem petku poveča prodaja med 30 in 40 odstotkov, slabše je bilo ob zaprtju zaradi omejitev. 

Na boljšem so bili že bolj uveljavljeni in večji spletni trgovci. V vseh letih pred zgodovinskim 2020 je bila prodaja v času obdobja popustov v sklopu črnega petka za kar 150 odstotkov višja, so sporočili z Mimovrste. Lansko leto pa je bilo za spletne trgovce "popolnoma izvenserijsko, prodaja je bila nad vsemi pričakovanju in projekcijami". V času drugega vala epidemije, ki je sovpadal tudi s kampanjo črnega petka, so beležili rekordne številke obiska v spletni trgovini in oddanih naročil. Zadovoljni so tudi s trenutnim odzivom kupcev in vidijo, da že konec poletja začnejo iskati dobre akcije, ponudbe in tudi izraz "črni petek" na spletu. Po njihovih izkušnjah so kupci predvsem iz izkušnje epidemije in celotnega obdobja koronakrize postali bolj pozorni na ugodne in akcijske ponudbe, prav tako so nakupovalne košarice postale obsežnejše in posledično tudi dražje, izdelki iz hitre potrošnje se kupujejo na zalogo.

Nakupujemo izdelke višjega cenovnega razreda

Na črni petek in na spletni ponedeljek se sicer pregovorno izplača kupiti marsikaj, saj je veliko ceneje. Številni proizvajalci in prodajalci ponudijo cenejše računalnike, tablice, prenosnike in drugo računalniško opremo, televizije, zvočno opremo, pametne naprave, gospodinjske aparate, recimo sesalce, pralne in sušilne stroje,  kuhinjske robote, izdelke za osebno rabo, opremo za dom, denimo brisače in posteljnino ter športno opremo.

V Big Bangu denimo opažajo, da se Slovenci v zadnjih dveh mesecih leta najpogosteje odločajo za nakupe televizij, prenosnih računalnikov, mobilnih telefonov, igralnih konzol, pralnih in sušilnih strojev, robotskih sesalnikov, izdelkov za osebno nego in opreme za računalniške igre. V M Tehniki po nižjih cenah ponujajo različno blago, "so pa tudi kupci, ki se si želijo prihrankov pri nakupih izdelkov že za prihajajočo sezono, kot so na primer kosilnice, kose, električna orodja, klimatske naprave, kolesa in podobno. Največ zanimanja kupcev pa je za preverjene blagovne znamke izdelkov z višjo dodano vrednostjo kot so robotski sesalniki, pametni televizorji, pralni stroji ..." V Merkurju zaznavajo, da kupci skrbno načrtujejo svoje nakupe, in običajno prodajo največ izdelkov na segmentu bele tehnike, osebne nege, malih gospodinjskih aparatov in z oddelka gospodinjstva. Pri Vitapurju opažajo, da njihovi kupci za črni petek posegajo po ležiščih, vzglavnikih in odejah, pa tudi po kuhinjski posodi in malih gospodinjskih aparatih. 

Na Mimovrste enako kot lansko leto tudi letos opažajo, da bodo nakupe črnega petka zaznamovala nakupovanja daril, primerna za decembrske praznike. Največ zanimanja je za izdelke višjega cenovnega razreda oziroma za blago, ki predstavljajo dražje nakupe – od pametnih ur, prenosnih računalnikov in ostale računalniške opreme, televizorjev, bele tehnike, električni skiroji, igrače. "Zagotovo se najbolj izplača kupiti izdelke, ki jih kupci tudi sicer potrebujejo in so trenutno na voljo po znižanih cenah ter artikle, ki jih lahko namenijo prazničnim obdarovanjem," pravijo. Generalno gledano pa kupcem svetujejo, naj z nakupi ne odlašajo na december in naj trenutne akcijske ponudbe izkoristijo za praznične nakupe, "saj je trenutno izbira med izdelki še dovolj široka. Omenjeno se lahko hitro spremeni pri nekaterih artiklih, ki beležijo večje povpraševanje, saj so zaloge na trgu letos še vedno precej omejene."

Tako je z reklamacijami, vračili, uveljavljanjem garancij

Ob nakupih je dobro poznati tudi pravice, ki jih imajo kupci, predvsem glede reklamacij, vrnitve blaga, garancij in vračil kupnine. Po pojasnilih v. d. glavne tržne inšpektorice, Martine Gašperlin, glede uveljavljanja reklamacij za kupljeno v okviru akcij na črni petek, veljajo iste določbe kot za blago, ki je bilo kupljeno v redni prodaji. Če je z izdelkom kaj narobe, ima potrošnik pravice iz naslova stvarne napake oziroma garancije, predvsem za tehnično blago. Če uveljavlja stvarno napako, lahko o njej obvesti prodajalca v dveh mesecih od dneva odkritja napake, pri čemer od dneva nakupa ne smeta miniti več kot dve leti. Tedaj lahko postavi enega izmed štirih zahtevkov: zamenjava, popravilo, sorazmerno vračilo kupnine ali vračilo kupnine v celoti. Prodajalec mora zahtevku ugoditi v osmih dneh, če ni spora o napaki, v nasprotnem primeru je dolžan v istem roku potrošniku odgovoriti na njegov zahtevek.

Če se potrošnik odloči uveljavljati zahtevke iz naslova garancije, lahko najprej zahteva brezplačno odpravo napake, do česar mora priti v skupnem roku 45 dni od dneva, ko je prodajalec, proizvajalec ali pooblaščeni serviser prejel zahtevo za brezplačno odpravo. Če napaka ni odpravljena v zgoraj navedenem roku ali če je očitno, da se ne da popraviti, lahko potrošnik od prodajalca ali proizvajalca zahteva zamenjavo za enak nov in brezhiben izdelek. Če se nič od naštetega ne zgodi, lahko kupec zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe. "Zakon torej določa vrstni red uveljavljanja zahtevkov," je poudarila.

Ko je izdelek brezhiben, torej nima napake, potrošnik pa bi ga želel vseeno zamenjati ali vrniti in prejeti nazaj plačano kupnino, ker mu ne ustreza, mu ni več všeč, ga več ne potrebuje ... pa prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati ali vrniti plačane kupnine, razen če je obljubljal. Zakonsko namreč ni podana obveznost, da bi moral prodajalec vzeti nazaj oziroma zamenjati izdelek brez napake, lahko pa se seveda odloči ugodnost ponuditi svojim kupcem. "Možnost vračanja izdelkov brez napake je torej stvar politike poslovanja vsakega posameznega prodajalca, pri čemer lahko določi tudi pogoje vračanja oziroma zamenjave (na primer omogoči zgolj menjavo, ne pa vračila kupnine)," je razložila Gašperlinova.

Na Tržnem inšpektoratu sicer potrošnikom, ki kupujejo v okviru kakršnih koli akcij oziroma popustov, svetujejo, naj kupujejo samo izdelke, ki jih zares potrebujejo in ne samo zato, ker so znižani. "Poudariti je namreč potrebno, da v kolikor bi si kasneje potrošnik premislil, pa z izdelkom kot takim ni nič narobe, prodajalec takšnega izdelka ni dolžan zamenjati oziroma povrniti kupnino. Torej je od poslovne odločitve vsakega posameznega trgovca odvisno, ali bo izdelek zamenjal oziroma vrnil kupnino ali ne," je opozorila.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so dodatno izpostavili posebnost spletnih nakupov in nakupov izven poslovnih prostorov prodajalca, ko imajo potrošniki pravico do odstopa od pogodbe brez navedbe razloga. "Gre torej za primere, kjer potrošnik ne odstopi, ker ima blago napako ali ker ne deluje pravilno, temveč ker si je glede nakupa premislil iz drugih razlogov," so razložili. Kupec mora o odstopu prodajalca obvestiti najpozneje v 14 dneh od izročitve blaga (ali kadar koli pred izročitvijo).

"Obvestilo o odstopu naj bo pisno. Potrošnik mora izdelke poslati nazaj v 14 dneh, potem ko je prodajalca obvestil o odstopu. Prodajalec pa mora vrniti kupnino, vključno s stroškom poštnine, nemudoma oziroma najkasneje v roku 14 dni po prejemu obvestila o odstopu od pogodbe. Vračilo prejetih plačil lahko sicer zadrži do prevzema vrnjenega blaga ali dokler potrošnik ne predloži dokazila, da je blago poslal nazaj. Edini strošek, ki bremeni potrošnika, je strošek vračila oziroma pošiljanja blaga nazaj prodajalcu. Vendar pa naj potrošniki blaga ne preizkušajo oziroma uporabljajo drugače, kot bi to lahko naredili v fizični trgovini, saj po zakonu odgovarjajo za zmanjšanje vrednosti blaga, če je to posledica ravnanja, ki ni nujno potrebno za ugotovitev njegove narave, lastnosti in delovanja," so navedli.

Na ZPS ob vseh popustih svetujejo, naj potrošniki gledajo predvsem ceno izdelka in ne višino popusta. "Pogosto se izkaže, da nekateri izdelki kljub na videz visokemu popustu še zdaleč niso poceni, saj je osnovna cena, na katero trgovci dajejo popust, lahko visoka ali pa celo umetno ustvarjena, in se izdelek po tej ceni ni nikoli prodajal. Zato je pomembno, da potrošniki primerjajo med seboj ponudbe različnih prodajalcev in se ne odločajo zgolj na podlagi višine popusta. Če jih zanima določen izdelek, svetujemo, naj ga spremljajo daljše obdobje, saj bodo le tako lahko ugotovili, ali je ponudba tega izdelka na črni petek res tako ugodna, kot se zdi," so pozvali.  

Trgovec ne sme zavajati

Trgovci, ki se odločijo za uvedbo popustov, znižanj oziroma akcij, morajo sicer paziti, da ne zavajajo. "V oglasu oziroma objavi je treba jasno, razumljivo in nedvoumno navesti, če ugodnosti za določeno blago ne veljajo in če popusti oziroma akcije veljajo le za določene izdelke oziroma določene vrste izdelkov. Trgovec lahko zniža cene le blagu, ki je bil v prodaji na voljo potrošnikom že po višjih cenah, in ne sme izvajati navideznega znižanja, ko bi cene najprej zvišal in jih nato takoj znižal ter objavil znižanje," je razložila Gašperlinova.

Odstotka popusta ni potrebno označiti na vsakem izdelku posebej, lahko je označen odstotek popusta za skupino izdelkov na eni polici ali stojalu, ki so znižani za določen odstotek (denimo polica z majicami minus 30 odstotkov). Na eni polici ali enem stojalu ne sme biti zloženo blago, ki je znižano po različnih odstotkih, in potrošnik šele na blagajni ugotovi, za kakšen odstotek je bilo blago znižano. Tako recimo na enem stojalu ne sme biti zloženo vse perilo, ki je znižano za 20, 30, 40 odstotkov. Na eni polici ali enem stojalu ne sme biti skupaj zloženo blago, ki sploh ni znižano, in blago, ki ima znižano ceno.

V primeru težav naj se kupec skuša najprej dogovoriti s trgovcem, sicer se lahko obrne na tržni inšpektorat. Po Zakonu o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami se z globo od 3000 do 40.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki zavaja in izvaja nepošteno poslovno prakso. Z globo od 300 do 2000 evrov se lahko kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, z globo od 1200 do 15.000 evrov pa se kaznuje za prekršek posameznik ali posameznica, ki zavaja kupce.

Si želite aktualne novice prejemati tudi na elektronski naslov? Potem se prijavite na Cekinove e-novice!