Strokovnjaki se strinjajo, da so programi za neposredno komuniciranje preveč uporabni, da bi se jih prepovedalo v celoti. Uporabnikom omogočajo najhitrejšo izmenjavo mnenj, na ta način lahko ostanejo v stiku z zunanjim svetom, ne da bi jim bilo potrebno zapuščati delovno mesto in če jim tovrstno komunikacijo prepovedo, bodo prav kmalu našli stransko pot, s katero bodo to vašo prepoved 'obvozili' in morebiti naredili še več škode.

Ne samo programi za komuniciranje, tudi razni programi za neposredno vzpostavitev komunikacije med dvema računalnikoma (p2p ali 'peer to peer') kot so emule, edonkey, kazaa in razni torrent odjemalci, s katerimi uporabniki medsebojno delijo (večinoma avtorsko sporne) glasbene in filmske datoteke, so lahko tudi varnostno vprašljivi. Svoboda ima svojo ceno, kajti tovrstno programje, kot tudi način in zasnova takšnih omrežij, je lahko bogato leglo različnih virusov in črvov.

Neodobreno omrežje brez nadzora, ki ga vzpostavijo takšni programi, močno dvignejo tveganje, da v vaše omrežje prihajajo nečednosti, iz njega pa odtekajo občutljive informacije.

Najbolje je standarizirati oziroma odobriti takšno početje in uporabljati preverjene načine komunikacije, kot je denimo Messenger. Tukaj gre samo za vprašanje, ali lahko takšno početje nadziramo, a ne v smislu branja zasebnih komunikacij, le skrbniki omrežij lahko nadzirajo poti oziroma vrata (porte), preko katerih poteka komunikacija, s tem pa tudi lažje prestrežejo morebitne nevšečnosti.

Najboljša obramba je nastavitev nizkih privilegijev navadnega uporabnika, ki preprečuje divje nalaganje in nameščanje raznovrstnega programja. Prav tako je potrebno preprečiti nalaganje programov, za katere ne vemo točno, od kod prihajajo in kaj pravzaprav počnejo. Prepovedano je najslajše in tudi zato je bolje dovoliti ter vedeti, kaj uporabniki počnejo, kot pa gasiti požar, ko ta izbruhne z vso silo.

Izklop ali onemogočanje varnostnih orodij

Ja, še vedno se dogaja. Uporabnik, frustriran zaradi nekoliko počasnejšega delovanja povezave, zaradi neprestanega blokiranja datotek z določeno končnico, bo že nekako našel način, kako izklopiti protivirusni program ali požarni zid, nato pa nanj najbrž pozabil, s tem pa izpostavil svoje delovno mesto odprto vsem možnim vrstam napadov, dokler ne bo ves besen prihrumel nekdo iz IT oddelka, napako zaznal, prepoznal in ponovno omogočil zaščito.

Ne samo požarni zidovi. Vsakodnevno se dogaja, da uporabniki spreminjajo urnike posodobitev protivirusne opreme, spreminjajo in tudi pozabljajo gesla ter s tem okupirajo skrbnika sistema, kateremu lahko prav kmalu zmanjka časa za pomembnejša opravila.

Navkljub najsodobnejši programski opremi, ki nas varuje in ščiti, je človeški faktor oziroma uporabnik najšibkejši člen verige. Že res, da delovanje zaščitne programske opreme nekoliko upočasni delovanje računalnika, ki pa je vendarle zanemarljivo s stanjem, v katerega bodo vaš računalnik potisnili virusi in črvi. In četudi boste takrat ponovno vklopili zaščito, bo najbrž že prepozno.