Mama želi hčerki podariti drag nakit, dedek vnuku izročiti večjo vsoto denarja, teta nečaku drago umetnino ... V teh primerih je dovolj že, da darovalec premičnino v dar izroči obdarjencu in slednji že postane njen lastnik. A pri tem je treba vedeti, da če obdarjenec in darovalec nista v prvem dednem redu (sin, hčerka, pastorek, pa tudi zet, snaha, partner sina ali hčerke v registrirani istospolni skupnosti), je obdarjenec davčni zavezanec za plačilo davka od podarjenega darila. Darilo ni obdavčeno, če gre za premičnine v vrednosti manj kot 5000 evrov. 

"Če darilo, ki predstavlja le denar, presega omenjeni znesek, ali gre za drugo vrsto premičnega premoženja (npr. motorna vozila, vrednostni papirji), nepremičnino ali drugo premoženjsko ali stvarno pravico (npr. stvarna služnost), mora obdarjenec vedno vložiti napoved pri pristojnem finančnem uradu, najpozneje v 15 dneh od prejema darila. Če je obdarjenec v obdobju dvanajstih mesecev od istega darovalca prejel več daril, se za ugotavljanje davčne osnove vrednosti prejetih daril seštevajo," so pojasnili na Finančni upravi (Furs). 

Rok za davčno napoved začne teči ob prejetju darila oziroma ob podpisu darilne pogodbe, če je ta podpisana. Če je isti darovalec v enem letu obdarjencu podaril več premičnin, začne rok 12 mesecev za davčno napoved teči od prejema prvega darila."Če tega ne naredi, ali zamudi rok vložitve,  davčni zavezanec stori prekršek, za katerega je predpisana globa od 210 do 1200 evrov."

Kdaj je potrebna darilna pogodba?

V letu 2019 je bilo sklenjenih 16.775 darilnih pogodb. Z darilno pogodbo se darovalec zaveže, da na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenese lastninsko ali drugo pravico. Darilna pogodba v primeru premičnine (nakit, denar, umetnine ...) je potrebna takrat, ko do prenosa posesti premičnine ne pride takoj. V pisni obliki pa mora biti tudi darilna pogodba, s katero želimo podariti nepremičnino. Takšna darilna pogodba mora vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo. "Za pravno-formalni prenos lastninske pravice na nepremičnini mora darovalec svoj podpis overiti pri notarju, nato pa je potrebno vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice na obdarjenca," je pojasnila odvetnica Katarina Čeč Labernik.

Če je predmet darilne pogodbe kmetijsko zemljišče, je treba predložiti pogodbo tudi upravni enoti zaradi odobritve oziroma pridobitve potrdila o namenski rabi zemljišča. Sklene se lahko tudi darilna pogodba za primer smrti, ki pa se mora skleniti v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjeni pogodbi pa mora biti izročena obdarjencu.

Davek na podarjeno nepremičnino odvisen od sorodstvenega razmerja

Obdavčitev darilne pogodbe za prenos lastništva nepremičnine je odvisna od tega, kdo komu podarja hišo ali stanovanje. Davčne stopnje so namreč različne glede na stopnjo sorodstva. Pri sorodnikih prvega dednega reda (zakonec, zunajzakonski partner in potomci) je darilna pogodba za nepremičnino oproščena davka. Prav tako je predvidena oprostitev za določene osebe, ki so z njimi izenačeni (zet, snaha, pastorek, obdarjenec, ki je živel z darovalcem v registrirani istospolni partnerski skupnosti). 

Drugi dedni redi so obdavčeni, pri tem pa so obdavčitve visoke in progresivne, kar pa je treba v vsakem primeru preveriti glede na dedni red in vrednost darila.

Če želijo denimo otroci obdariti svoje starše, brat sestro ali njene potomce, potem velja spodnja lestvica: 

Če vnuki obdarijo svoje dedke in babice, potem sledi takšna obdavčitev: 

Če želimo nepremičnino podariti tretji osebi, s katero smo v daljnem sorodu, ali sploh nismo v sorodu, pa je davek že občutno višji:

Vzemimo primer, da želimo nekomu podariti hišo v vrednosti 250.000 evrov. Če je to naš otrok ali partner, obdarjenec ne bo plačal davka na prejeto nepremičnino. Če nekdo želi hišo podariti svojemu bratu, bo obdarjenec (v tem primeru brat) moral plačati 19.400 evrov davka. Če se vnuk odloči, da hišo v tej vrednosti podari svoji babici, pa bo babica morala plačati 26.900 evrov davka. V primeru, da prijatelj želi hišo podariti svojemu prijatelju, pa bo moral slednji plačati kar 57.600 evrov davka, kar predstavlja več kot petino vrednosti nepremičnine. 

V lanskem letu je bilo največ darilnih pogodb sklenjenih med darovalci in obdarjenci I. dednega reda. Kar 81 odstotkov vseh sklenjenih darilnih pogodb za nepremičnine je bilo namreč oproščenih davka na podlagi I. dednega reda. Furs je sicer v letu 2019 pobral kar za 15.973.551 evrov davka na dediščine in darila.

Kaj v primeru, da je ena od strank darilne pogodbe tuji državljan oziroma, da gre za nepremičnino v tujini?

Za obdavčitev z davkom na dediščine in darila ni pomemben status darovalca, ta je namreč lahko državljan druge države, saj je zavezanec za davek obdarjenec. "Za obdavčitev z davkom na dediščine in darila ni pomembno državljanstvo, temveč stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji. Pri tem so nepremičnine, ki se nahajajo v Sloveniji, vedno predmet obdavčitve s slovenskim davkom," so pojasnili na Fursu. 

Ravno obratno velja za nepremičnine v tujini, saj te niso predmet obdavčitve s slovenskim davkom na dediščine in darila. "Prebivališče je tako pomembno v primeru neodplačne pridobitve premičnin ter premoženjskih in drugih stvarnih pravic. V primeru, da ima obdarjenec prebivališče v Sloveniji, v dar pa dobi premično premoženje ali premoženjsko ali drugo stvarno pravico, bo za prejeto darilo obdavčen v Sloveniji, če se premoženje nahaja v Sloveniji. V primeru, da darovalec v času darovanja ni imel prebivališča v Sloveniji, premičnine ali premoženjske in druge stvarne pravice pa se nahajajo v tujini, pa darilo ne bo predmet obdavčitve v Sloveniji," še pravijo na Fursu.

Kaj pa v obratnem primeru, če želi slovenski državljan obdarovati tujega državljana? "V primeru podaritve nepremičnine, ki se nahaja v Sloveniji, bo ta predmet obdavčitve v Sloveniji, kar pomeni, da mora tujec vložiti napoved, saj brez davčne obravnave prejetega darila, v obliki slovenske nepremičnine, ni možen vpis (spremembe lastništva) v zemljiško knjigo. Prav tako mora tujec napovedati prejem darila, kadar gre za premično premoženje ali premoženjske in druge stvarne pravice, če ima darovalec prebivališče v Slovenji."

Če obdarjenec ne vloži napovedi za obdavčitev darila pri pristojnem finančnem uradu, nepremičnine ne more vpisati v zemljiško knjigo. "Pri ostalem premoženju pa bo obdarjenec brez predhodne davčne obravnave darila lahko obdavčen z davkom od nenapovedanih dohodkov, ki je kaznovalne narave (obdavčitev dohodkov, katerih izvor je neznan) po določbah Zakona o davčnem postopku – ZdavP-2," so opozorili na Fursu. 

Si lahko darovalec premisli in darilno pogodbo prekliče?

Pri sklepanju darilne pogodbe morajo biti darovalci predvsem pozorni na to, ali je njihova resnična volja neko stvar neodplačno trajno prepustiti obdarjencu, ali gre zgolj za trenutni nagib, meni odvetnica Čeč Labernikova. Darovalci se ob sklepanju darilne pogodbe velikokrat ne zavedajo, da je kasneje ni možno kar preklicati."Zakon sicer predvideva institut preklica darila, vendar je slednji mišljen kot izjema in so primeri, v katerih lahko pride do preklica eksplicitno našteti v Obligacijskem zakoniku." 

Po zakonu je darilno pogodbo možno preklicati le iz treh razlogov: če po sklenitvi darilne pogodbe darovalec pride v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje, zaradi hude nehvaležnosti obdarjenca in v primeru, da po sklenitvi darilne pogodbe dobi otroka, pred sklenitvijo pa ni imel otrok. "Pri tem opozarjam, da vsakega prepira med sorodniki ni mogoče šteti za hudo nehvaležnost. Včasih so tudi pričakovanja darovalca do obdarjenca previsoka. V kolikor darovalec pričakuje od obdarjenca, da mu bo nudil določene storitve oziroma zanj skrbel, je bolj smiselno skleniti pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Gre za odplačno pogodbo, v kateri so obveznosti preživljavca jasno določene," svetuje odvetnica. 

Darovalec lahko preklic darilne pogodbe opravi v enem letu od dneva, ko je izvedel razlog za preklic. Časovne omejitve za preklic ni, torej si lahko teoretično darovalec premisli kadarkoli. A kot rečeno, ne brez razloga. Pri tem je treba poudariti, da tudi, če stranki v darilni pogodbi zapišeta, da se darovalec odpoveduje svoji pravici do preklica darilne pogodbe, je takšna določba v pogodbi nična.

Poleg že omenjenega preklica darila, določenega v Obligacijskem zakoniku, je možno zahtevati vračilo daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža v zapuščini, skladno z določili Zakona o dedovanju, opozarja odvetnik Žiga Marovt. 

Iz njegovih izkušenj pa pogosto prihaja do preklica daril, ki so jih starši v pričakovanju skupnega življenja podarili partnerju njihovega otroka. "Tako darovalci po razvezi zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti zahtevajo vračilo daril, ki so jih v času trajanja te skupnosti podarili partnerjem njihovih otrok. Takšni postopki so pogosto uspešni, vendar je vsak postopek zase edinstven in ni mogoče v naprej jamčiti uspeh," pravi Marolt.

Kdaj je darilna pogodba nična?

Posebno pozornost je treba nameniti pravnim poslom, ki jih sklepajo osebe z zdravstvenimi oziroma starostno pogojenimi težavami v duševnem zdravju. V takšnih primerih se pojavi vprašanje sposobnosti razsojanja darovalca, ki je pogoj za poslovno sposobnost ter posledično samo veljavnost sklenjenega pravnega posla. Pravni posli, ki jih sklene oseba, ki ni sposobna razsojati, so namreč nični. 

Če darilno pogodbo sklene oseba, ki ni zmožna sama izraziti lastne volje in se ne zaveda posledic svojih dejanj, na primer dementna starejša oseba, se lahko pojavi vprašanje poslovne sposobnosti in posledično same veljavnosti sklenjenega pravnega posla. Pravni posli, ki jih sklene oseba, ki ni sposobna razsojati, so namreč nični, opozarjata odvetnika.

'Problemi se pojavljajo predvsem, ko darilna pogodba prekriva kakšen drugi posel'

Pogosto se zgodi, da darilne pogodbe izpodbijajo dediči. "Darilne pogodbe, s katerimi darovalec razpolaga v korist enega od otrok oziroma sorodnikov, so vzrok številnim sodnim ter družinskim sporom," pravi odvetnica Čeč Labernikova. 

Zelo pomembno je, da nov lastnik lastništvo vknjiži v zemljiško knjigo, v nasprotnem darovalec še vedno lahko nepremičnino prenese na drugo osebo. "Strankam vedno svetujem, da po sklenitvi darilne pogodbe obdaritev tudi realizirajo. Pri nepremičninah se obdaritev realizira z vknjižbo v zemljiško knjigo, saj šele z vknjižbo obdarjenec postane lastnik. Darovalec (dokler bo v zemljiški knjigi še vpisan) namreč še vedno razpolaga z nepremičnino. Takšno razpolaganje darovalca je sicer nedopustno in bi obdarjencu odškodninsko odgovarjal, vendar pa bi bil prenos na dobrovernega tretjega veljaven ter lastništva na nepremičnini obdarjenec ne bi mogel več pridobiti," opozarja Čeč Labernikova. 

Kot pravi Marovt, pri samih poslih v zvezi z darilnimi pogodbami načeloma ni posebnih težav, če stranke izražajo resnično voljo. "Problemi se pojavljajo predvsem takrat, ko darilna pogodba prekriva kakšen drugi posel, predvsem z namenom izogibanja plačila dajatev ali izigravanja kakšnih drugih predpisov," pravi. Darilne pogodbe velikokrat izpodbijajo tudi upniki (t. i. Paulijanska tožba), saj poskušajo dolžniki z darilnimi pogodbami "rešiti" svoje premoženje ter se izogniti plačilu obveznosti. V tem primeru lahko upniki izpodbijajo pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnika.